Za štrevilne koristne bakterije v črevesu (predvsem laktobacile in bifidobakterije), so prebiotiki hrana, ki se je z veseljem lotijo. Nova dognanja tudi potrjujejo, da prebiotiki ugodno vplivajo na presnovne in vnetne biomarkerje pri sladkorni bolezni tipa 2 ter spodbudijo hujšanje.
Debelost – sladkorna bolezen – 15 let prezgodnja smrt
Čeprav je covid-19 vzel vso pozornost in se je fokus zdravstva preusmeril nanj, ostale bolezni ne počivajo. Ljudje za njimi zbolevajo enako ali celo bolj, v diagnostični proecs in postopek zdravljena na sekundarnem in terciarnem nivoju pa vstopajo vse bolj (pre)pozno. To je posebej problematično pri bolnikih z rakom in akutnimi srčno-žilnimi dogodki, na kar že najmanj leto opozarjajo zdravniki specialisti. Hkrati občutek nezmožnosti dostopa do zdravnika na primarni ravni – ki je prvo “sito”, ki obolelega pošlje v nadaljno specialistično obravnavo, pri mnogih bolnikih sproža tesnobo, strah pred prihodnostjo, depresijo.
Sladkorna bolezen tip 2 kljub “vladanju” covid-19 še naprej predstavlja izjemno velik izziv za javno zdravstvo. Število bolnikov se hitro povečuje , hkrati pa postajajo vse mlajši. Bolezen, ki je bila še pred nekaj desetletji rezervirana predvsem za starostnike, v zadnjih letih postaja kronična bolezen vseh – tudi otrok. Prerasla je v pamdemijo, ki že ima nepredstavljive zdravstvene posledice. Do leta 2050 bo za sladkorno boleznijo tip 2 – ki je predvsem posledica nezdravega načina življenja, zbolela tretjina svetovne populacije. Povedano drugače: sladkorno bolezen tip 2 bo razvil vsak tretji človek, vključno z najmlajšimi. Sladkorni bolniki v povprečju umirajo od 10 do 15 let prezgodaj, sladkorna bolezen pa vzame vso kakovost njihovega življenja. Podobna zgodba se dogaja pri debelosti: vodi v razvoj številnih kroničnih obolenj in je strokovno obveljala za stanje, ki dolgoročno predstavlja najbolj pomembni dejavnik za (pre)zgodnjo smrt.
Prebiotiki znižajo vnetne markerje
Prebiotike v telo vnesemo s hrano rastlinskega izvora, v črevesju pa spodbujajo razrast koristnih bakterij, predvsem laktobacilov in bifidobakterij – kar zmanjša tako akutno kot kronično vnetje. Na Univerzi Saint Joseph v West Hartfordu (Connecticut, ZDA), so v meta analizi pregledali 27 študij o vplivih uživanja prebiotikov pri bolnicah s sladkorno boleznijo tip 2, pri katerih je bolezen trajala od 6 mesecev do 11 let. Prebiotike so jemale od štirih dni do 12 tednov. Dvajset študij je pokazalo pomembno izboljšanje presnovnih in/ali vnetnih markerjev (v primerjavi s placebom), glikemija se je izboljšala v 19 študijah, kardiovaskularni parametri pa v 15 študijah.
Prebiotiki in hujšanje
Prebiotiki so ugodno vplivali tudi na zmanjšanje telesne mase, kar je eden od prvih »ukrepov«, ki jih zdravniki predpišejo ob potrditvi diagnoze sladkorne bolezni tip 2. Tozadevni vpliv prebiotikov je potrdilo devet študij. »Kot prebiotiki z najbolj dokazanimi ugodnimi učinki so se izkazali rezsistentni škrob, rezsistentni dekstrin, inulin in oligofruktoza. Optimalni odmerek zanje še ni določen, zato je še vedno težko oceniti, koliko živil s prebiotiki bi morali zaužiti za doseganje optimalnih koristi,« je povedala dr. Melissa Brown, ki je vodila študijo. Izpostavila je, da bo prav to predmet prihodnjih raziskav.
Zakaj je tako težko shujšati?
Hujšanje je odličen biznis in kot tak podvržem vsem pravilom, ki (mimo strokovnih dokazov), veljajo na trgu. Plaža diete obljubljajo popolno postavo v nekaj tednih, ponudniki prehranskih dopolnil stavijo, da boste z njihovo pomočjo brez truda opravili z maščevjem, ki se je nalagalo dolgo časa. Če vsak dan zaužijemo samo 200 kcal (836 kJ) več, kot jih pokurimo, bomo v 17 dneh »bogatejši« za 450 gramov sala, ki se nam bo naložilo na telesu. Drastično omejevanje hrane telo spravi v stres, na katerega se odzove z dvigom bazalnega metabolizma – ki pa ne traja dolgo. Druga možnost – pravzaprav edina za trajno uspešno izgubo kilogramov je “črtanje” energetskih viškov in vpeljava redne ter resne športne aktivnosti. Redna vsaj srednje intenzivna telesna aktivnost namreč bazalni metabolizem dvigne za do 20 odstotkov, poleg tega pa ima tudi številne druge ugodne učinke na zdravje.
