Zdrava hrana ni nujno tudi zdrava prehrana

Liebigov zakon minimuma velja pri večini mineralov in hranilih, ki jih telo potrebuje. Ta določa, da sta rast ali razvoj rastlin in živali pogojena s hranilom, ki se v okolju nahaja v najmanjši količini, saj je njegovo pomanjkanje zaviralec rasti in razvoja. (Allgrow. b.d.)

Kalcij in fosfor sta še posebej zanimiva, saj je njun odnos tekmovalnost v absorpciji – fosfor zavira absorpcijo kalcija in obratno. Foto: Bigstock

Liebigov zakon lahko prenesemo na razna področja, kot je tudi človeško telo. Mineral, ki ga telesu primankuje, po Liebigovem zakonu, določa potrebo po večjem vnosu tega minerala v telo. Vendar obstajajo izjeme, med katere sodita minerala kalcij in fosfor. Med drugim sta dokaz, da zdrava hrana ne obstaja, obstaja pa zdrava prehrana. Kakšna pa je razlika?

Zdrava prehrana pomeni uravnovešena prehrana. Telo potrebuje ravno pravšnjo količino vsakega hranila. Kalcij in fosfor sta še posebej zanimiva, saj je njun odnos tekmovalnost v absorpciji – fosfor zavira absorpcijo kalcija in obratno.

Priporočen vnos tako kalcija kot fosforja za odraslega človeka znaša okoli 800mg dnevno (Krka, 2006), a je razmerje med njunim vnosom ključnega pomena, saj le uravnovešen vnos obeh omogoča pravšnjo absorpcijo obeh mineralov.

Presežek in primanjkljaj kalcija ali fosforja

je posledično rezultat neuravnovešenega vnosa. Torej izjemno večji vnos enega minerala, v primerjavi z drugim. Tu pa moramo upoštevati še dodaten mehanizem telesa. Telo mora pH krvi vzdrževati znotraj vrednosti 7,35 – 7,45. Vrednosti pH krvi izven teh vrednosti se odražajo v telesnih zapletih, pri čemer smrt nastopi že pri vrednostih, ki bistveno ne odstopajo od zgoraj navedenih vrednosti pH krvi. Ravnovesje kalcija in fosforja vpliva tudi na pH krvi, pri čemer fosfor pH krvi znižuje. V primeru ko vnos mineralov ni uravnovešen, se posledično pH krvi spremeni. Telo reagira in pridobi drugi mineral iz notranjih virov. V primeru presežka, telo kalcij in fosfor pridobi iz zob in kosti, kjer imata ključne vloge v sestavi. Neravnovesje posledično vodi v osiromašenje sestave kosti in zob.

V današnjih časih prehrana pri večini ljudi razvitega sveta vsebuje večjo količino fosforja kot kalcija – neravnovesje med mineraloma. Rezultat take prehrane je primanjkljaj kalcija in presežek fosforja, kar v hujših primerih vodi do osteoporoze, torej slabe kvalitete kosti zaradi premalo kostnine. Osteoporoza se pozna tudi pri zobeh, saj le-ti ležijo v čeljustih. Znaki osteoporoze se zato kažejo kot majavi zobje ali celo izguba zob, zaradi erozije čeljustnic. Zobozdravnik torej lahko posumi na osteoporozo pred morebitnim zlomom kosti. Na osteoporozo vplivajo sicer tudi drugi dejavniki, vendar s stališča mineralov, osteoporoze, zaradi pomembnega ravnovesja med fosforjem in kalcijem, ne povzroči le premajhen vnos kalcija; povzroči jo neuravnovešena prehrana, ki ima sicer lahko dovolj kalcija, potrebnega za telo, a še večji delež fosforja. Posledica je premajhna absorpcija kalcija zaradi, prej omenjenega, tekmovalnega odnosa.

Zdrava prehrana s stališča vsebnosti fosforja in kalcija, pomeni uravnoteženost dnevnih obrokov. Tako fosforja kot kalcija potrebujemo v podobni količini, zato ravnovesje pomeni zaužitje hranil, ki imajo razmerje kalcija in fosforja okoli 1:1; le tako telo absorbira oba minerala v pravšnjem razmerju.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj