Materino mleko je imunska zakladnica, ki traja vse življenje

Razvozlali so mehanizme, po katerem specifične beljakovine v materinem mleku aktivno vplivajo na poporodni razvoj črevesne mikrobiote in imunskega sistema.

Dojenje krepi otrokov imunski sistem ter podpira njegovo črevesno mikrobioto. Foto: Bigsrock

Splošno znano je, da materino mleko krepi otrokov imunski sistem ter podpira črevesno mikrobioto. Toda kako točno ta sistem deluje in kakšni molekularni mehanizmi pri tem sodelujejo? Dolgo časa so številna vprašanja, povezana s tem, ostajala neodgovorjena. Pred kratkim je na nekatera ključna odgovorila ekipa iz skupine RESIST Cluster of Excellence na Hannoverski medicinski fakulteti (MHH) v sodelovanju z Univerzo v Bonnu. Rezultati bodo objavljeni v medicinski reviji Gastroenterology.

Interakcija z bakterijami v okolju

Po rojstvu imunski sistem dozoreva ob interakcijah z mikrobi v črevesju. Pomembno vlogo pri tem igrata dve beljakovini, ki vežeta kalcij: S100A8 in S100A9, ter njuna zapletena zunajcelična oblika S100A8-A9. Slednjo se v velikih količinah nahaja v materinem mleku.

V novi raziskavi so preučevali raven S100A8-A9 v vzorcih fekalnih celic (imenovanega tudi fekalni kalprotektin) pri novorojenčkih ter njihove vplive na razvoj črevesne mikrobiote ter imunskega sistema. “Beljakovina S100A8-A9 (kalprotektin) je “zlato” v materinem mleku. Preprečuje poselitev dojenčkovega črevesja z mikroorganizmi, ki lahko privedejo do črevesnih vnetij in ki v kri izločajo nevarne toksine,” pojasnjuje vodja raziskovalne skupine dr. Dorothee Viemann, profesorica pediatrične pnevmologije, alergologije in neonatologije na Hannover Medical School (MHH).

Optimalna raznolikost mikroorganizmov ščiti vse življenje

“Poporodni črevesni imunski sistem (črevesna mikrobiota in črevesna sluznica), dozoreva preko interakcij z bakterijami v okolju. Tako nastane optimalna raznolikost mikroorganizmov, ki traja vse življenje ter zagotavlja zaščito pred številnimi boleznimi. Specifični peptidi nadzorujejo ta postopek prilagajanja,” nadalje razlaga Viemann. Njene predhodne raziskave so pokazale, da peptidi “izhajajo” iz materinega mleka in se formirajo v otrokovem črevesju. Proces poroda ima pri tem pomembno vlogo. “Novorojenčki, rojeni z načrtovanim carskim rezom, imajo manj “alarmnih” polipeptidov kot tisti, ki so bili rojeni z vaginalnim porodom. Poleg tega so jih nedonošenčki manj sposobni sami proizvajati ter so lahko bolj dovzetni za kronične vnetne bolezni,” pravi Viemann.

Motnje črevesne kolonizacije in posledice

“Dopolnjevanje prehrane s temi polipeptidi bi lahko pomagalo dojenčkom, ki jih sami ne proizvajajo dovolj ali jih ne dobijo v materinem mleku. To bi lahko preprečilo vrsto dolgoročnih stanj, povezanih z motnjami črevesne kolonizacije, kot sta kronično črevesno vnetje in debelost,” je prepričana Dorothee Viemann. V skupini že načrtujejo nadaljnje predklinično delo in kasneje klinično testiranje.

“Analizirali smo vse mikroorganizme, pridobljene iz vzorcev blata, kar je dalo informacije o sestavi in ​​morebitnih neravnovesjih v črevesni mikrobioti. Matematično modeliranje je bilo ključnega pomena pri tem, da smo se lahko osredotočili na ključne dejavnike,” za konec pove dr. Thomas Ulas iz Univerze Bonn.

Povezavo do izvirne znanstvene objave najdete TUKAJ.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj