Zobna pulpa in sluznica dlesni sta različno oživčeni

Avtor: R. M. Z.

Na medicinski fakulteti v Ljubljani so izvedli raziskavo, v kateri so iskali razlike v oživčenosti zobne pulpe in sluznice dlesni.

Raziskava je bila objavljena v strokovni reviji pHarmonia, v njej pa so sodelovali dr. Uroš Kovačič, dr. med., Nikola Molnar dr. dent. med., prof dr. Andrej Cör, prof.dr. Uroš Skalerič, doc. dr. Rok Gašperšič, Dr. dent. med., in Blaž Trsinar, dr. dent. med. »Raziskava je del mozaika raziskav o morfologiji nevronov, ki oživčujejo zobno pulpo in dlesen ter bi lahko pomagala razložiti različno občutljivost teh dveh tkiv,« pojasnjuje eden od raziskovalcev, dr. Trsinar. Razlike v občutljivosti dlesni in zobne pulpe pri različnih patoloških in fizioloških stanjih bi lahko bile posledica različnih tipov nevronov (živčnih celic), ki oživčujejo ti tkivi. Slovenski strokovnjaki so bili eni prvih, ki so proučevali lastnosti nevronov v pulpi in dlesni hkrati ter jih primerjali med sabo.

 Razlike v živčnih vlaknih

Postopek odkrivanja razlik je potekal tako, da so dlesen in zobno pulpo (raziskava je bila izvedena na podganjem modelu) najprej obarvali s fluorescirajočim barvilom, kar je omogočilo identifikacijo teles nevronov v trigeminalnem gangliju ter določitev njihovih fizičnih lastnosti in dveh nevrokemičnih lastnosti nociceptorjev (vezavo lektina IB4 in prisotnost receptorja TrkA). Raziskovalci so nevrone razdelili po velikosti in po dveh nevrokemičnih značilnostih nociceptorjev (bolečinskih nevronov).

Povprečna površina nevronov, ki oživčujejo pulpo, je bila 1012+-381 kvadratnih mikrometrov, kar je bistveno več od površine TG-nevronov, ki oživčujejo sluznico dlesni (894+-441 kvadratnih mikrometrov). Statistično značilna razlika je bila očitna tudi v deležu majhnih gingivalnih nevronov: teh je bilo v sluznici 14 odstotkov, v pulpi pa 5 odstotkov, ter v deležu TrkA pozitivnih nevronov, ki je bil med vsemi gingivalnimi nevroni 76 odstoten, med nevroni pulpe pa 86-odstoten. Poleg tega je bil delež IB4 pozitivnih nevronov med vsemi nevroni v dlesni 46 odstotkov, med nevroni, ki oživčujejo pulpo, pa 3 odstotkov.

Le eden od možnih vzrokov

Glede na izsledke raziskave večina živčnih vlaken v dentalni pulpi torej pripada skupini TrkA pozitivnih velikih nevronov, sluznica dlesni pa je oživčena tudi s takimi vlakni tipa C.

Čeprav so bile v oživčenosti najdene velike razlike, kar bi lahko vplivalo na različno dojemanje bolečine v dlesnih in v zobni pulpi, pa po besedah dr. Trsinarja rezultatov in ugotovitev ne gre poenostavljati. V raziskavi so namreč gledali le morfološke in nevrokemične lastnosti nevronov, ki pa zelo verjetno niso edini vzrok za različno občutljivost obeh tkiv. »Zelo redko samo ena raziskava privede do nekih novih presenetljivih odkritij − tudi naša ni. Raziskovali smo na osnovi že podobnih raziskav, naša pa je bila podlaga za nadaljnje,« pravi Trsinar. Prav tako je zmotno razmišljanje, da bi lahko tovrstne raziskave in njihovi izsledki bili uporabljeni za iznajdbo novih načinov lajšanja bolečin pri vnetjih zobnega živca, saj po besedah Trsinarja lajšanje bolečin pri vnetjih pulpe ne pomaga, ker je za rešitev bolečin potreben mehanski postopek odstranitve živca iz zoba. Kljub temu raziskava pomeni pomemben korak pri razumevanju strukture in delovanja živčnega tkiva v zobeh in dlesnih.

 Vir: Kovačič U., Tesovnik B., Molnar N., Cör A., Skalerič U., Gašperšič R., Dental pulp and gingivomucosa in rats are innervated by two morphologically and neurochemically different populations of nociceptors, Arch Oral Biol. 2013; 58(7): 788-59

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj