Povzemamo predavanja v katerih je gastroenterolog prof. dr. Rok Orel, predstojnik Kliničnega oddelka za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko Pediatrične klinike UKC Ljubljana, radodarno razgrnil svoje znanje.
Skozi človeško evolucijo je bilo pridobivanje dovolj energije za preživetje velik izziv. Mastna hrana zagotavlja koncentriran vir kalorij, kar je bilo zelo koristno v obdobjih pomanjkanja hrane. Mastna in slana hrana pogosto sproži občutke ugodja: aktivira centre za nagrajevanje v možganih in sprosti nevrotransmiterje, kot je dopamin, zaradi katerih se počutimo dobro.
Maščobe in natrij življenjsko potrebna
Biološki razlog za »ljubezen« do mastne in slane hrane je tudi potreba po hranilih. Tako maščoba kot natrij (sol) sta izredno pomembni hranili za človeško telo. Maščoba je ključnega pomena za shranjevanje energije, izolacijo in absorpcijo vitaminov, topnih v maščobi, natrij je potreben za različne fiziološke funkcije, vključno s prenosom signalov po živcih in ravnovesjem tekočin v telesu. V preteklosti so bila mastna in slana živila pogosto redka, zato je naše »veselje« do njih lahko tudi posledica njihove relativne redkosti v okolju. Poleg tega so sol uporabljali kot konzervans, in tisti, ki so bili vešči te veščine (ki je pustila okus na živilih), so imeli evolucijsko prednost. Vendar pa v sodobnem času, ko je mastne in slane hrane izredno veliko in je pogosto močno predelana, njeno uživanje povzroča številne zdravstvene težave.
Posledice pretiravanja z mastno in slano hrano
Uživanje prekomernih količin trdo kuhanih jajc, prekajene svinjine, šunke in velikonočnih slaščic lahko povzroči številne zdravstvene težave. Jajca zvišajo raven holesterola v krvi, kar poveča tveganje za bolezni srca. Prekajena svinjina in šunka vsebujeta veliko nasičenih maščob in natrija, kar lahko pri prekomernem uživanju prispeva k visokemu krvnemu tlaku, boleznim srca in možganski kapi. Na obloženi mizi v velikonočnem času tudi ne manjka sladkega (potice, cvrtje…), ki vsebujejo veliko sladkorja in maščob – kar težave še poslabša.
Učinki mastne hrane na želodec
Mastna hrana ima različne učinke na želodec, vključno s slabo prebavo, refluksom želodčne kisline (zgago), napihnjenostjo, nelagodjem v trebuhu. Prav tako lahko poveča tveganje za razvoj bolezni, kot so gastritis, žolčni kamni in pankreatitis. Bolniki z gastrointestinalnimi težavami, kot so refluks želodčne kisline, sindrom razdražljivega črevesa, vnetna črevesna bolezen, bolezni žolčnika, se morajo izogibati mastni hrani, da preprečijo poslabšanje simptomov. Omejevanje mastne hrane je nujno tudi pri vseh z debelostjo in metabolnim sindromom ter pri tistih, ki jih ogrožajo bolezni srca in ožilja.
Prevlada »slabega« zgolj v nekaj dneh, posledice dolgoročne
Kaj pa vpliv na črevesno mikrobioto? Stroka je jasna. Prekomerno uživanje mastne hrane spremeni sestavo in raznolikost črevesne mikrobiote ter vodi v njeno disbiozo (neravnovesje). Posledice so kronično vnetje, presnovne motnje in celo spremembe v razpoloženju in kogniciji. Črevesni bakteriji, ki se posebej »veslita« pretiravanja z mastno hrano, sta Firmicutes in Bacteroidete. Uspevata v okoljih, bogatih z maščobnimi kislinami. Zlasti sevi Firmicutes so povezani s povečanim pridobivanjem energije iz hrane, kar lahko prispeva k povečanju telesne mase in debelosti. In kako hitro se taka sprememba zgodi? Čeprav se časovni okvir za spremembe v črevesni mikrobioti razlikuje glede na dejavnike, kot so presnova posameznika in izhodiščna sestava mikrobiote, študije kažejo, da do opaznih sprememb v sestavi črevesne mikrobiote pride že po nekaj dneh do par tednih po spremembi prehrane. Vendar pa običajno traja od nekaj tednov do nekaj mesecev, da se manifestirajo trajnejše spremembe.
Zakaj izberemo Prolife Encime? Prehransko dopolnilo Prolife Encimi z bakterijskimi kulturami, kompleksom prebavnih encimov in vitamini skupine B izberemo zato, ker vsebuje amilaze, proteaze in lipaze ter dva posebej izbrana bakterijska seva, Lactobacillus plantarum R 1012 in Bacillus coagulans BC4®. Bakterije tvorijo spore in so odporne na visoke temperature in kisline v prebavnem sistemu. Kdaj uporabimo encime Prolife? Kadar nam prebavo hrane poslabšajo stres, pa tudi nepravilno izbrana prehrana, ob nezadostnem žvečenju in požiranju hrane, skratka, ko se nam ‘nabere slabih življenjskih navad’. Po Prolife encimih lahko posežejo tudi starejši in starostniki. Zagotavljanje zadostnih ravni prebavnih encimov z živili, bogatimi z encimi, ali s prehranskimi dopolnili je pomembno za prebavo hrane. Le-ti omogočajo prebavo hrane in absorpcijo hranil. Encime lahko razdelimo glede na to, katerim hranilom pomagajo pri prebavi. Amilaza je na primer encim, ki razgrajuje ogljikove hidrate in škrob, proteaze so skupina encimov, ki sodelujejo pri prebavi beljakovin, medtem ko encimi lipaze pomagajo pri razgradnji maščob. Kako in kdaj je najbolje zaužiti kapsule Prolife encimov? 1 kapsulo zaužijemo 15 min pred obrokom, dnevno pa največ 2 kapsuli.. Opozoriti je treba, da se priporočene dnevne količine oziroma odmerka ne sme prekoračiti. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano ter zdrav način življenja. Ga pa lahko uravnoteži takrat, ko to najbolj potrebujemo. Shranjujemo ga nedosegljivo otrokom! Pripravili v uredništvu revije Moje zdravje, Vir in dodatne informacije na: https://prolife-slovenija.si/izdelki/prolife-encimi
Hrana zelo vpliva na črevesno mikrobioto
Nedavna strokovna simpozija Prebava in presnova ter Imunost gre skozi želodec v organizaciji Medico Medie in Inštituta za probiotike in funkcionalno hrano sta postregla s številnimi uporabnimi z zanimivimi temami in uglednimi sogovorniki.
»Črevesne bakterije razgradijo hrano, ki ostane neprebavljena, ter s tem telesu omogočajo njen boljši izkoristek. Pri tem izločajo kemikalije, ki delujejo bodisi kot signalne molekule bodisi kot surovina za pomembne biološke molekule v našem organizmu, ki neposredno vplivajo na vrsto funkcij. Mikrobi v črevesju tudi neposredno stopajo v stik s celicami organizma preko receptorjev (na površini in v notranjosti celice), ki prepoznavajo mikrobne komponente. Ob stiku z njimi izločajo različne bioaktivne snovi, ki so signale molekule za nadaljnjo komunikacijo med celicami. Črevesni mikrobi so tudi eden od najbolj pomembnih regulatorjev imunskega odziva in vplivajo tudi na presnovo zelo oddaljenih celic in tkiv. Vemo tudi, da so mnoge gastrointestinalne bolezni posledica motenj delovanja osi črevo-možgani. Če odštejemo faktorje zgodnje kolonizacije črevesa in drastične zunanje dejavnike, denimo jemanje nekaterih zdravil ali različne okužbe, je hrana verjetno najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na sestavo črevesne mikrobiote. Z veliko spremembo prehrane pride precej hitro do opazne spremembe v njeni sestavi,« je razložil prof. dr. Rok Orel, predstojnik Kliničnega oddelka za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko Pediatrične klinike UKC Ljubljana ter aktiven član Slovenskega združenja za gastroenterologijo, Sekcije za pediatrijo Slovenskega zdravniškega društva in Evropskega združenja za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano (ESPGHAN).
Samopomoč pri težavah z želodcem
Pri težavah z želodcem in prebavo, ki niso posledica infekcije ali kronične bolezni, je samopomoč prva izbira zdravljenja. Pri refluksu želodčne kisline se je potrebno izogibati hrani, ki povzroči poslabšanje stanja: močno začinjena in/ali kisla živila, kofein, čokolada. Jejte manjše in pogostejše obroke namesto dveh ali treh velikih. Žvečilni gumi po obroku poveča proizvodnjo sline, kar pomaga nevtralizirati želodčno kislino. Izogibajte se ležanju ali sklanjanju takoj po jedi ter dvignite vzglavje postelje.
Tudi pri napihnjenosti je v ospredju pazljivost pri prehrani. Omejiti je potrebno hrano, ki povzroča pline: fižol, leča, brokoli, zelje, čebula. Pozorni bodite tudi na umetna sladila, gazirane pijače in nekatere vrste vlaknin. Jejte počasi: hrano temeljito prežvečite in se izogibajte požiranju zraka, ki lahko prispeva k napihnjenosti. Nekaterim pomaga izvleček poprove mete, ki lahko pomaga sprostiti mišice v prebavnem traktu.
Napihnjenost pogosto spremlja tudi sindrom razdražljivega črevesa – funkcionalno črevesno motnjo, ki jo ima skoraj tretjina populacije, tako odrasli kot otroci. Pogosteje prizadene ženske. Funkcionalne črevesne motnje lahko sprožijo vnetni dejavniki, okužbe in alergije, ki pri posamezniku z neko osnovno predispozicijo (tako genetsko kot psihološko) spremenijo delovanje tako črevesnega živčnega sistema kot osrednjega živčnega sistema. Posledica so simptomi s strani prebavil. Pri sindromu razdražljivega črevesa si lahko pomagamo tudi z zdravilnimi rastlinami in pripravki iz njih, je na strokovnem srečanju Izbrane teme iz gastroenterologije in hepatologije povedal prof. dr. Borut Štrukelj iz Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani: »Ingver, kamilica, kumina (zmanjša napihnjenost). Eterična olja melise in poprove mete pomirjajo in pospešijo gibanje črevesa. Krvavi mlečnik vsebuje alkaloide, pripravki iz njega pa morajo biti rastlinska zdravila (in ne prehranska dopolnila). V kombinaciji s stebelnim sladkim korenom dobimo zelo dobro rastlinsko zdravilo.«
Pomembni poudarki:
- Naklonjenost mastni in slani hrani je mogoče razumeti kot kombinacijo evolucijske prilagoditve, čutnega užitka in prehranske potrebe, kar je pomagalo ljudem preživeti in uspeti skozi zgodovino.
- 1 g maščob ima 9 kcal (37 kJ). 1 g ogljikovih hidratov ima 4 kcal (17 kJ). 1 g beljakovin ima 4kcal (17 kJ). 1 kalorija je energija, ki je potrebna, da se 1 g vode pri tlaku 1 atmosfere segreje za 1 stopinjo Celzija. Z maščobami pokrijemo približno tretjino energijskih potreb in jih za normalno delovanje telesa moramo nujno vnašati s hrano.
- Črevesna mikrobiota je desetletja veljala za nekaj, kar se v odraslosti praktično ne spreminja. Nove ugotovitve dokazujejo nasprotno. Črevesna mikrobiota je dinamična združba bakterij, virusov in gliv, ki se dnevno spreminja in vpliva na delovanje vseh organov.
- Uživanje živil, naravno bogatih s probiotiki (jogurt, kefir…) pomaga uravnavati črevesno mikrobioto in vodi v manj črevesno-želodčnih težav.
