Hormoni v želodcu so ključni za apetit, eden od najbolj pomembnih je grelin. Sintetizirajo ga endokrine celice, ki so del enteričnega živčnega sistema – sistema, ki nadzoruje lakoto in sitost ter tudi slabost. V novi raziskavi so raziskovalci Massachusetts Institute of Technology (MIT) pokazali, da lahko sintezo grelina stimulirajo s pomočjo električne kapsule, ki jo pacient zaužije. Gre za popolnoma nov pristop, ki veliko obeta pri stanjih, povezanih z izgubo apetita in/ali slabostjo -na primer kaheksiji (izgubi telesne mase, ki se lahko pojavi pri bolnikih z rakom ali drugimi kroničnimi boleznimi). Metodo bi lahko prilagodili tudi za električno stimulacijo v drugih delih prebavil (poleg želodca).
20 minut delovanja – opazno zvišanje ravni grelina
Črevesni živčni sistem nadzoruje vse vidike prebave, vključno s premikom hrane skozi gastrointestinalni trakt. Nekateri bolniki z gastroparezo (motnjo želodčnih živcev, ki vodi do zelo počasnega premikanja hrane), so pokazali simptomatsko izboljšanje po električni stimulaciji z napravo, podobno srčnemu spodbujevalniku, ki so jim jo vgradili v želodec. Zdravniki so domnevali, da verjetno zato, ker povzroči krčenje želodca in pospeši prehod vsebine v njem v tanko črevo. Kasneje je bilo ugotovljeno, da – čeprav pomaga bolnikom, da se počutijo bolje, na krčenje/raztezanje želodca nima pomembnejšega vpliva. Zdi pa se, da vodi v povečano sproščanje grelina – hormona, ki spodbuja lakoto in zmanjšuje občutek slabosti. Da bi preizkusili to hipotezo, so raziskovalci uporabili električno sondo (vgradili so jo v želodec) za stimulacijo pri živalih. Po 20 minutah delovanja se je raven grelina v krvi pomembno zvišala, neželenih stranskih učinkov ni bilo.
Namesto »pace-makerja« kapsula, ki se jo pogoltne
V nadaljevanju so razvili kapsulo, ki jo bolnik pogoltne in ki se sama pritrdi na želodčno steno. Ima utore in hidrofilno prevleko za odvajanje tekoče želodčne vsebine (ki ovira neposredni stik elektrod s steno želodca). Znotraj kapsule je elektronika, ki proizvaja električni tok in ga preko elektrod usmerja v okoliško tkivo. Električni impulzi se po vagusnem živcu prenesejo v možgane, slednji pa stimulirajo endokrine celice v želodcu, da proizvajajo več grelina. Gre za prvi primer uporabe zunanjih električnih impulzov za povečanje ravni endogenih hormonov s strani telesa samega in ne preko »zunanjih pomagal« v obliki kemijsko definiranih zdravil. V prototipu, ki so ga uporabili v študiji, električni tok sicer teče nenehno, v prihodnje pa želijo doseči, da bodo kapsulo lahko poljubno vklapljali ali izklapljali.
