Kljub dokazani vzročni povezavi med povišanim holesterolom in razvojem ateroskleroze ter razpoložljivosti učinkovitih zdravil za zniževanje vrednosti holesterola, pa še vedno kar okoli 75 odstotkov bolnikov z ugotovljeno aterosklerozo ne uspe doseči s smernicami priporočenih ciljnih vrednosti slabega holesterola (LDL) v krvi.
Njegovo učinkovito in dolgotrajno znižanje vrednosti, ki je ključni dejavnik pri razvoju ateroskleroze, ostaja izziv tudi zato, ker skoraj polovica bolnikov opusti zdravljenje povišanih vrednosti holesterola že v prvem letu zdravljenja. Kar je velika škoda, saj z znižanjem holesterola LDL za 1 mmol/l zmanjšamo tveganje za srčno-žilni dogodek kar za 22 %.
Veliko smrti zaradi srčno-žilnih bolezni bi lahko preprečili
Kljub pomembnemu napredku v zdravstvu v zadnjih nekaj desetletjih umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni še vedno ostaja nesprejemljivo visoka. Bolezni srca in ožilja so glavni vzrok obolevnosti in smrtnosti po vsem svetu, tudi v Evropi. Vsako leto vzamejo približno 18 milijonov življenj, strokovnjaki pa predvidevajo, da se bo ta številka do leta 2030 še močno povečala. Tudi v Sloveniji so srčno-žilne bolezni vodilni vzrok obolevnosti in smrtnosti, zaradi njih beležimo skoraj 40 % vseh smrti pri nas.
In kaj pravzaprav holesterol je?
Holesterol je bela voskasta maščobi podobna snov, ki tvori celične membrane povsod po telesu, najdemo pa jo tudi v živčnem tkivu, žolču, hormonih in nekaterih vitaminih. Večina ga nastane v jetrih, približno 20 odstotkov ga zaužijemo s hrano. Nahaja se le v živilih živalskega izvora. Če ga uživamo preveč, začne postopoma naraščati njegova raven v krvi. Holesterol in trigliceridi so v vodi netopni, zato se za lažje prenašanje po krvi povežejo z beljakovinami in fosfolipidi v lipoproteine. Glede na gostoto ločimo: lipoproteine nizke gostote (LDL oz. »low density lipoproteins«), ki vsebujejo skoraj tri tretjine holesterola in le majhen delež beljakovin; lipoproteine visoke gostote (HDL oz. »high densitiy lipoproteins«), kjer predstavlja holesterol le slabo tretjino celote, ter še VLDL ali lipoproteine zelo majhne gostote (»very low density lipoproteins«). Holesterol LDL se nalaga v stenah žil in povzroča aterosklerozo, zato ga imenujemo tudi »slab« holesterol.
Sistem mejnih vrednosti 5-3-2-1 Vsak odrasel človek bi moral poznati vrednosti svojih krvnih maščob. Hiperlipidemija bolj ogroža moške po 45. in ženske po 55. letu starosti ter tiste, katerih sorodniki so preboleli katerega od srčno-žilnih dogodkov. Pri pomnjenju mejnih vrednosti si lahko pomagamo z zaporedjem 5, 3, 2 in 1, ki pomeni: skupni holesterol manj kot 5 mmol/l, holesterol LDL manj kot 3 mmol/l, trigliceridi manj kot 2 mmol/l in zaščitni holesterol HDL več kot 1 mmol/l. Pri bolnikih, ki so že preboleli katerega od srčno-žilnih dogodkov, na primer miokardni infarkt ali možgansko kap, se priporočajo še nižje vrednosti: skupni holesterol pod 4,5 mmol/l, holesterol LDL pa pod 2,5 mmol/l.
Zakaj je povišan holesterol LDL nevaren?
Povišane vrednosti holesterola LDL v krvi (normalne vrednosti LDL 2.0 in 3.5 mmol/l) povzročijo kopičenje maščobnih oblog v krvnih žilah (aterosklerozo). Nastale aterosklerotične obloge lahko ožijo notranjost žil, kar privede do nastanka aterosklerotične bolezni srca in žilja. Pri tem nemalokrat pride do prizadetosti organov, kjer je moten dotok kisika in posledično do srčnega infarkta, možganske kapi ali gangrene udov.
Ko se slabi, LDL holesterol začne ‘nabirati’ v žilah že v zgodnjem otroštvu
Povišan slabi ali LDL holesterol v krvi sodi med glavne dejavnike tveganja za razvoj ateroskleroze, katere razvoj se prične v zgodnjem otroštvu, nekaj let ali desetletij kasneje pa se lahko izrazi v obliki bolezni srca in ožilja, vodilnega vzroka umrljivosti v razvitem svetu. V večini primerov je povišan holesterol v krvi posledica več dejavnikov; redkeje pa gre za družinsko hiperholesterolemijo, ki je dedna in se pojavlja pri enem od približno tristo bolnikov, kar z drugimi besedami pomeni, da je v Sloveniji okoli 6.500 ljudi s to motnjo. Ocenjujejo, da je v Sloveniji odkritih le okoli 10% teh bolnikov.
Viri:
World Health Organization. Cardiovascular diseases (CVDs). https://www.who.int/en/news-room/fact-sheets/detail/cardiovascular-diseases-(cvds), dostopano 16.9.2023
World Health Organization. About cardiovascular diseases. https://www.who.int/health-topics/cardiovascular-diseases#tab=tab_1; dostopano 16.9.2023
Revija za moje zdravje 7; Kaj moramo vedeti o boleznih obtočil, M. Šimenc
Nacionalni inštitut za javno zdravje. Zdravstveni statistični letopis Slovenije 2019, Bolezni obtočil
