Menda se z bolečino dnevno spoprijema v sklepih več kot 25.000 Slovenk in Slovencev. No, tokrat se usmerimo samo na sklepne bolečine, tj. bolečine velikih sklepov, kot so: kolena, gležnji, rame, kolki, komolci, zapestje, stopala, in malih sklepov, kot so: prsti nog in rok. Lahko nastanejo zaradi vnetja sklepa (artritisa), obrabe ali razkroja hrustranca (artroze, osteoartritisa), revme, putike (bolečine v sklepih zaradi kopičenja kristalov sečne kisline) ali Hallux valgusa. Pri poškodbah in okvarah labruma kolka (hrustančnega obroča v kolčni ponvici) in/ali kolčnega hrustanca se bolečina tipično pojavlja v dimljah in se širi po notranji ali sprednji strani stegna proti kolenu. Pogosteje so prizadete ženske v rodni dobi.
Najpogostejše patologije, pri katerih pride do okvare teh dveh struktur, so artroza, displazija acetabuluma (sklepne ponvice) in femoroacetabularna utesnitev (utesnitveni sindrom kolka). Vsaka se zdravi drugače. Pri kliničnem pregledu opravimo oba testa pasivne gibljivosti (za fleksijo in abdukcijo ter notranjo rotacijo), ki sta pri poškodbah labruma pozitivna. Dokončno diagnozo potrdi MR artrografija, ki jo opravimo vedno, preden gremo pacienta artroskopirat, je na letošnjih Matevževih dnevih na začetku pojasnil ortoped doc. dr. Klemen Stražar iz Ortopedske klinike Ljubljana.
Artroskopija pri displaziji kolčnega sklepa je kontraindicirana, če gre za zmerno ali hujšo stopnjo displazije. Pri artrozi kolčnega sklepa se izvaja le pri pacientih, ki imajo artrozo v začetni fazi.
Kronično povečan tlak vodi v zgodnjo artrozo
Pri displaziji acetabuluma je kolčni sklep spremenjen, poleg tega so spremembe pogosto vidne tudi na proksimalnem delu stegnenice. Posledica displazije acetabuluma je, da se tlak v sklepu zaradi obremenitev kronično poveča, kar vodi v poškodbo labruma, stanjšanje hrustanca in zgodnjo artrozo. Verjetnost, da bo bolnik z zmerno displazijo acetabuluma potreboval vstavitev kolčne proteze do svojega 45. leta starosti je kar 50 %. Diagnozo potrdi slikovna diagnostika, ki pokaže tako kot pokritosti kot acetabulartni indeks. Normalni kot pokritosti je 25 do 40 stopinj (ciljni pri zdravljenju je 35 stopinj), acetabularni indeks pa do 10 stopinj, je v nadaljevanju pojasnil Stražar.
razbremenitev kolčnih struktur, so tisti, ki imajo dokazano displazijo
acetabuluma in ki niso debeli (ITM 30 ali manj). Foto: Bigstock
Periacetabularna osteotomija
Periacetabularna osteotomija je poseg, s katerim pri displaziji kolčnega sklepa popravimo patološko anatomijo v biomehansko boljšo. To je eden od tehnično najbolj zahtevnih in tveganih posegov v ortopediji, saj poteka v bližini velikih žil in živcev. Izvaja (naj) se v subspecialnih centrih, ker imajo takoj na razpolago specialiste, ki lahko pomagajo pri morebitnih zapletih: kardiovaskularne kirurge, interventne radiologe… Kandidati za periacetibularno osteotomijo, katere namen je razbremenitev kolčnih struktur, so tisti, ki imajo dokazano displazijo acetabuluma in ki niso debeli (ITM 30 ali manj). Posega prav tako ne izvajamo pri pacientih z napredovalo artrozo kolka, pri mlajših od 16 let in pri starih (zaradi slabšega celjenja). Okrevanje po tako zahtevnem posegu je dolgotrajno. Pacienti so 6 do 8 tednov na berglah – ker je potrebno razbremenjevati kolčni sklep. Če kontrolno RTG slikanje v tem času potrdi celjenje, začnemo z opuščanjem bergel ter z vajami za krepitev mišic (predvsem za iliopsolas). Intenzivna športna vadba je odsvetovana do 1 leta po periacetibularni osteotomiji, je še pojasnil Stražar.
Pri utesnitvi kolčnega sklepa gre za to, da sklepna čašica (acetabularni tip utesnitve) ali glavica (stegnenični tip utesnitve) nista (več) pravilne oblike. Klinično je pogosta kominacija obeh. Posledica utesnitve je enaka ne glede na tip utesnitve.
Artroskopija kolčnega sklepa
Atroskopija kolčnega sklepa je bolj zahtevna kot artroskopija na drugih sklepih. Z artroskopijo v perifernem delu stegnenice preoblikujemo glavico pri hemaroacetabularni utesnitvi stegneničnega tipa, ki je sicer najpogostejša indikacija za poseg. Labrum je pomembna struktura, ki jo poskušamo refiksirati z atroskopskim posegom, pri katerem vstavimo posebna sidra. Lahko pa opravimo tudi rekonstrukcijo labruma z različnimi tetivami. V določenih primerih smo prisiljeni labrum recesirati. Hrustančne lezije zdravimo na podoben način kot na kolenu tudi na kolčnem sklepu: lahko naredimo mikrofrakture lokalne lezije, lahko »zlepimo« odluščene dele hrustanca, uporabljajo se tudi celične terapije (implantacija hondrocitov ali matičnih celic na nosilcih), je predavanje zaključil Stražar.
Vir:
Strokovno srečanje Matevževi dnevi, 2022
Povzela M. Šimenc
