O mehaniki kolčnega sklepa in kako ravnati ob bolečinah

Problemi in bolečine s kolčnim sklepom so v porastu. Razlog je mogoče tudi ta, da dnevno večino časa presedimo in se gibamo bolj monotono ali manj raznoliko kot v fazi odraščanja in razvoja. To pa lahko sproži verižno reakcijo, ki pripelje do različnih sprememb v telesu, ki se lahko kažejo tudi v obliki bolečine.

Kolčni sklep je del medenice. Medenica je ključen element pri biomehaniki gibanja, saj se prek nje prenašajo sile iz zgornjega dela telesa vse do stopal in nasprotno. Foto: Bigstock

Kolk je edinstven sklep anatomsko in fiziološko. Je drugi največji sklep v telesu (prvi je koleno) in po svoji funkciji zelo dominanten pri gibanju.

Ker je kolčni sklep tako unikaten, je tudi raznolikost poškodb in bolečin velika, pojasnjuje Lili Milanković, mag. kineziologije.

Kot zanimivost naj na začetku omenimo, da je ena izmed mišic, ki igra ključno vlogo pri izvajanju gibov iz kolka, velika zadnjična mišica, v nadaljevanju Gluteus maximus, sodeč po raziskavah, tudi največja mišica v telesu. Ravno pri sedenju pa je ta večino časa raztegnjena in toga, kar sčasoma lahko pripelje do slabše mišične aktivacije. To pomeni, da so te mišice slabše aktivne med izvedbo že osnovnih gibalnih vzorcev, kot je npr. hoja. Posledično njeno funkcijo prevzamejo druge mišice (kompenzatorne), kot so hrbtne (še posebej ledveni del hrbta) in pa zadnje stegenske mišice, kar povzroči težave v kolčnem sklepu in v sklepih, ki ga obdajajo (hrbtenica, koleno itn.).

Zgradba kolka

Kolčni sklep je del medenice. Medenica je ključen element pri biomehaniki gibanja, saj se prek nje prenašajo sile iz zgornjega dela telesa vse do stopal in nasprotno. Medenični obroč je sestavljen iz križnice, ki je del hrbtenice, in dveh kolčnic. Kolčnico sestavljajo trije deli: črevnica, sednica in sramnica. Kolčnica ima na zunanji strani globoko sklepno ponev, s katero se stika glava stegnenice. Glava stegnenice in sklepna ponvica sta povezani s hrustančnim obročem in z vezmi, ki zagotavljajo stabilnost sklepa, medtem ko so preostali deli sklepa pokriti s sklepno ovojnico, ki izloča sklepno tekočino za zmanjšanje trenja pri gibanju.

Mehanika kolka

Mehansko gledano, je kolčni sklep posebna oblika kroglastega sklepa, ki omogoča gibanje v različnih smereh. Za izvedbo teh gibov pa je odgovornih več mišic in tetiva Iliotibialni trakt, ki se skupaj z mišico Tensor fasciae latae (TFL) pripenja na medenico. Iliotibialni trakt poteka vse od črevnice do golenice. Ta sodeluje pri upogibu (dvig kolena pred seboj), odmiku in pri notranji rotaciji stegnenice iz kolčnega sklepa (ko obrnemo stopalo in koleno proti drugi nogi) ter usmerja gibanje medenice. Če je mišica TFL zakrčena in skrajšana, to lahko pripelje do šibkosti in inhibicije tudi drugih mišic, zaradi česar se lahko pojavijo bolečine v hrbtu (poveča ledvena lordoza), kolku, kolenu ali celo v gležnju in stopalu. Na tej točki naj poudarimo, da je najpomembnejša mišica, ki jo moramo v tem primeru aktivirati, zadnjična mišica oz. vse tri zadnjične mišice (še posebej srednja zadnjična mišica Gluteus medius).

Kolčni sklep je zasnovan tako, da lahko izvajamo naslednje gibe: upogib in izteg noge, notranjo in zunanjo rotacijo, primik in odmik noge ter cirkumdukcijo (kombinacija naštetih gibov). Kolikšen upogib v kolku smo sposobni izvesti, je odvisno tudi od položaja kolena – bolj kot ga pokrčimo, bolj se sprostijo zadnje stegenske mišice in s tem povečamo obseg giba. Izteg v kolčnem sklepu pa je odvisen od stanja sklepne kapsule in iliofemoralnega ligamenta.

Bolečine v kolku

Ker je sklep tako unikaten, je tudi raznolikost poškodb in bolečin velika. Tudi lokacija bolečine je lahko prisotna v okolici sklepa in ne neposredno v sklepu. Zato moramo ob bolečini v kolku pomisliti širše in upoštevati tudi npr. bolečine oziroma spremembe v zgornjem delu telesa, npr. na medenici, hrbtenici, trebuhu in tudi višje, ali na spremembe na spodnjem delu telesa, npr. stegnu ali celo navzdol proti kolenu. Spremembe se lahko pojavijo na kosteh pa tudi v mišicah in vezeh. Med najpogostejšimi vzroki za bolečino v predelu kolčnega sklepa so: artroza, acetabularna displazija, utesnitveni sindrom, piriformis sindrom, sindrom pokanja, burzitis in tendonitis kolka.

Kako sklepu povrniti njegovo funkcijo?

Kolčni sklep je eden najmočnejših sklepov v človeškem telesu, saj je obdan z najmočnejšimi strukturami, ki omogočajo učinkovito gibanje, seveda ob predpostavki, da so te nepoškodovane in v dobrem fizičnem stanju. Prav tako pa je pomembna tudi njihova kontrola, pri tej pa igra glavno vlogo naš primarni nadzorni center – možgani.

Z ustrezno vadbo lahko povečamo elastičnost in moč obsklepnega tkiva, kar je nujno za zdrav hrustanec ter posledično stabilnost in gibljivost sklepa. Tako bomo pripomogli k zdravju kolčnega sklepa in obnovitvi njegovih funkcij.

Če potrebujete pomoč pri odpravi bolečin ali krepitvi kolčnega sklepa, se lahko prijavite na brezplačni posvet na [email protected].

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj