VIDEO: V Ljubljani ni več kolektivne imunosti proti ošpicam, mumpsu in rdečkam

Tudi v Sloveniji lahko pride do izbruha epidemije ošpic, s kakršno se trenutno soočajo v Italiji. Z epidemijo ošpic se že pol leta soočajo tudi v Romuniji, kjer so v tem času zabeležili že 400 primerov bolezni, 19 oseb je zaradi ošpic tudi umrlo. 

V letu 2015 je umrlo v svetu 130.000 (večinoma) otrok. To je 15 umrlih na uro, čeprav je cepivo proti tej bolezni na voljo že več kot 50 let, je o črni statistiki ob okrogli mizi o cepljenju povedala epidemiologinja dr. Alenka Trop Skaza.

Delež precepljenih z obveznimi cepivi se v Sloveniji znižuje, in sicer za približno odstotek na leto. To pa pomeni, da se postopoma znižuje tudi kolektivna imunost in lahko se zgodi, da bi se v prihodnje tudi v Sloveniji se zgodila epidemija ošpic, so opozorili na okrogli mizi o cepljenju, ki ga je organizirala Slovenska tiskovna agencija.

Da ne gre za prazno strašenje, pa kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje: na območju Ljubljane zaradi prenizke precepljenosti populacije ni več kolektivne imunosti proti ošpicam, mumpsu in rdečkam.

V strokovnem pogovoru na temo cepljenja so sodelovali generalna direktorica direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje Mojca Gobec, pediatrinja Helena Mole, epidemiologinja dr. Alenka Trop Skaza z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, infektolog in pediater na kliniki za vročinska stanja in nalezljive bolezni UKC Ljubljana dr. Marko Pokorn ter starš in tekaški trener Urban Praprotnik, ki je zaradi nezaupanja do cepljenja doživel, da sta njegova otroka zbolela za oslovskim kašljem.


V Sloveniji obvezen (rutinski) program cepljenja vključuje cepljenje predšolskih in šolskih otrok proti devetim nalezljivim boleznim.

Za kolektivno imunost proti dolečenim nalezljivim boleznim – izjema so ošpice in otroška paraliza – moramo doseči vsaj 90-odstotni prag deleža cepljenih tistih, ki jim je cepljenje namenjeno (obveznik). Če je ta delež precepljenosti nizek, je populacija in vsi posamezniki zelo ranljiva, je opozorila epidemologinja dr. Trop Skaza.

Nasprotniki pozabljajo na najbolj ranljive in tiste, ki se ne smejo cepiti

Z veliko precepljenjosto ščitimo tiste, ki ne zmorejo in ne smejo biti cepljeni ali niso dovolj stari, da bi bili cepljeni in so zato zelo ranljivi, je premalokrat poudarjeno dejstvo izpostavila Mojca Gobec, generalna direktorica direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje.

Po zakonu je razlog opustitve cepljenje mogoč le iz medicinskih razlogov. Na ministrstvu opažajo, da število prošenj raste in da je iz 90 odstotkih prošenj staršev razvidno, da to možnost (inštitut) uporabljajo starši, ki bi radi odložili čas cepljenja,cepljenju nasprotujejo ali imajo do cepljenja pomisleke, medtem ko tehtnih medicinskih razlogov za opustitev cepljenja praktično ni.

Umaknjeno: starši ne bodo sami plačevali zdravljenja

Ministrstvo za zdravje bo iz predloga zakona o zdravstvenem varstvu umaknilo določbo, da bi bilo zdravljenje zapletov za bolezni, ki bi jih bilo mogoče preprečiti z obveznim cepljenjem, na plečih posameznika, je povedala Mojca Gobec z ministrstva. Namesto tega bodo pripravili mehkejše ukrepe, s katerimi bodo nagovarjali starše, naj cepijo otroke.

Za umik določbe so se odločili po odzivih iz javne razprave, pa tudi stroka je ocenila, da je tak ukrep prekomeren in nesorazmeren.

 
V Ljubljani nič več kolektivne imunosti proti ošpicam, mumpsu in rdečkam
V Sloveniji so po območjih opazne razlike v cepljenju z obveznimi cepivi. Podatki NIJZ tako kažejo, da je najnižja precepljenost z obveznimi cepivi v Ljubljani. Leta 2015 je bila precepljenost s cepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam na ljubljanskem območju manj kot 90-odstotna, s čimer več ni zagotovljena kolektivna imunost.
Zgodba očeta: Ko veš premalo, da ne bi strokovnjakom zaupal 
Med starši, ki niso cepili svojih otrok z obveznimi cepivi, je bil tudi znan tekaški trener Urban Praprotnik. Kot je pojasnil, sta s soprogo oklevala glede cepljenja, ker sta imela zdrave otroke, srečevala sta se z zelo nasprotujočimi informacijami o cepljenju, na primer tudi, da je cepljenje škodljivo, sama pa o cepljenju nista dovolj vedela.

»Težko se človek znajde med temi mnenji, zato si hitro lahko plen,« je dejal in dodal, da bi v tistem trenutku potreboval predvsem to, da bi mu strokovnjaki dobro in preprosto predstavili dejstva o cepljenju. Njuna otroka sta zbolela za oslovskim kašljem in po tej izkušnji sta s soprogo otroka dala cepiti.

Opozoril je na nevarnost, ko bi starši vse naredili za otroke in hkrati poskrkajo informacije s svetovnega spleta, češ, da je cepljenje nevarno, nekoristno ali celo, da so bolezni, ki jih na ta način preprečujemo, koristne za otrokov razvoj. In primeri, ki se slišijo o otrocih, ki so zboleli za avtizmom. Praprotnik pravi, da starši lahko ugotovijo, da o cepljenju premalo vedo, da bi dovolil otroka cepiti, hkrati pa se nikoli ne poglobijo toliko v to zelo kompleksno vsebino, da bi več izvedeli o cepljenju. Praprotnik je dejal, da so s cepljenjem odlašali, saj so želeli otroka zaščiti, zgodilo pa se je to, da sta zbolela.

»Ni bilo fajn. In ni tako, kot se je slišalo prej, da oslovski kašelj ni tako težka bolezen,« je o izkušnje dejal oče, ki si ne upa pomisliti, kaj bi se zgodilo, če bi se otrokoma ob oslovskem kašlju pridružila še kakšna druga bolezen.

»Veš premalo, da ne bi strokovnjakom zaupal,« je poudaril oče.

Oslovski kašelj smo začeli v Sloveniji (tedaj še kot del Jugoslavije) cepiti leta 1959. V letu 2015 je bilo v Sloveniji zabeleženih  68 primerov, je povedala Trop Skazova.

Dvomljice žal prepriča le izkušnja – bolezen otroka 

Infektolog ter pediater z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana dr. Marko Pokorn meni, da strašenje staršev pred tem, kaj se otroku lahko zgodi, če ga ne bodo cepili, ne pomaga, pač pa najpogosteje žal pomaga le izkušnja z boleznijo. Opozoril je, da je oslovski kašelj lahko zelo težka bolezen, nevarna je zlasti za majhne otroke, ki lahko nehajo dihati. Pri nas je zaradi oslovskega kašlja nazadnje umrl otrok leta 2005.

Pediatrinja Helena Mole pa je ob izkušnjah s starši, ki imajo pomisleke glede cepljenja, dejala, da velikokrat prepriča že zgled zdravstvenih delavcev. Tako ko se nanjo obračajo starši z dvomom, ali svoje hčere cepiti proti okužbam s HPV, odgovori, da je tudi sama dala cepiti svoji hčeri, pa še svojega sina bo, ko bo dovolj star.

Med boleznimi, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem, so bile izkoreninjene samo črne koze, ostale pa še obstajajo. Zato so ob dejstvu, da je svet postal globalna vas, potencialna tarča vse necepljene osebe. Po besedah Gobčeve bi bilo najbolje, da bi starši prepoznali cepljenje kot prednost za posameznika in tudi skupnost. Tako bo treba kritične skupine bolje nasloviti, jih bolje informirati in pediatre opolnomočiti s komunikacijskimi veščinami, da bodo še boljši v prepričevanju, meni.



Foto (okrogla miza): Anže Malovrh/STA
Foto (otrok z ošpicami): Bigstock

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj