Debelost postaja poleg starosti in diagnosticiranih predhodnih bolezni največji dejavnik tveganja za slabši izid pri covid-19. Potek bolezni je pri ljudeh z debelostjo daljši, pot do okrevanja pa težja.
Povečano tveganje za hospitalizacijo ter intenzivno nego
Vse več študij potrjuje povezavo med potekom covid-19 ter debelostjo. Najnovejšo so opravili na Univerzi Severna Karolina (Chapel Hill). Pregledali so razpoložljivo objavljeno strokovno literaturo ter ugotovili, da imajo osebe z debelostjo (indeks telesna mase 30 in več) pri okužbi s koronavirusom SARS – Cov-2 močno povečano tveganje za hospitalizacijo, večjo verjetnost, da bodo sprejeti na oddelek intenzivne nege ter večje tveganje za smrt zaradi virusa. Vodila sta jo dr. Barry Popkin, profesor na UNC Gillings School of Global Public Health ter specialistka z prehrano Meera Shekar, objavila pa pred nekaj dnevi v vplivni strokovni reviji Obesity Reviews.
Presnovne spremembe otežijo boj imunskega sistema
Že od prej je znano, da je debelost povezana s številnimi osnovnimi dejavniki tveganja za težji potek covid-19, vključno s hipertenzijo, sladkorno boleznijo tipa 2 ter kroničnimi boleznimi ledvic in jeter. Presnovne spremembe, ki jih povzroča debelost – na primer odpornost na inzulin in sistemsko vnetje – otežijo boj imunskega sistema tudi proti drugim okužbam (gripa, hepatitis…). Ob okužbi s koronavirousom lahko nenadzorovana serumska glukoza, ki je pogosta pri osebah s hiperglikemijo, poslabša delovanje imunskih celic.
Apneja zaradi debelosti poveča pojavnost pljučne hipertenzije
“Vsi ti dejavniki lahko vplivajo na presnovo imunskih celic, ki določa, kako se telo odzove na patogene, na primer na koronavirus SARS-CoV-2,” pravi dr. Melinda Beck, profesorica prehrane na Gillings School of Global Public Health. “Posamezniki z debelostjo imajo tudi večjo verjetnost za stanja,ki otežujejo boj proti covid-19 – na primer apnejo (prekinitev dihanja med spanjem), ki povečuje pljučno hipertenzijo, ali veliko telesno maso, ki ob intubaciji povečuje težave v bolnišničnem okolju.”
Prejšnje raziskave Beckove in drugih so pokazale, da je cepivo proti gripi manj učinkovito pri odraslih z debelostjo. Podobno bi lahko veljalo za cepivo zoper covid-19, pravi Beckova, in nadaljuje: “Nikakor ne trdimo, da bi bilo cepivo neučinkovito pri ljudeh z debelostjo. Prepričani smo, da bo še vedno nudilo pomembno stopnjo imunosti. Vendar je debelost dejavnik, ki ga je treba pri razvoju zdravil in cepiv zoper covid-19 upoštevati.”
Omejena možnost dostopa do zdrave hrane
Približno tretjina populacije v razvitem svetu ima prekomerno težo ali debelost. Ukrepi ob pandemiji covid-19 so povzročili razmere, ki so številnim otežile doseganje ali ohranjanje zdrave telesne teže. Delo od doma, omejevanje socialnih stikov in zmanjšanje vsakodnevnih dejavnosti – vse v prizadevanju, da ustavimo širjenje virusa – pomeni, da se gibljemo manj kot kdajkoli prej, pravi Popkin. Izpostavlja, da je v novih okoliščinah še bolj omejena tudi možnost dostopa do zdrave hrane: “Zaradi finančnih stisk so mnogi, ki so se že prej težko zdravo prehranjevali, zdaj še dodatno ogroženi in izpostavljenim vsem posledicam, ki nastanejo zaradi uživanja nezdrave hrane.”
Aktivnejše javno-zdravstvene politike
“Ne samo, da smo več doma več in da doživljamo večji stres zaradi pandemije, ampak tudi ne obiskujemo trgovin tako pogosto. Več posegamo po industrijsko predelani hrani in sladkih pijačah, ki vsebujejo veliko sladkorja, natrija in nasičenih maščob, obremenjena pa so tudi z visoko rafiniranimi ogljikovimi hidrati. To povečuje tveganje ne le za povečanje telesne mase, temveč tudi za ključne nenalezljive bolezni,” pojasnjuje Popkin, ter nadaljuje: ” Vlade bi se morale bolj odločno spoprijeti z dejavniki, ki prispevajo k debelosti in začeti izvajati aktivnejše javno-zdravstvene politike.”
Primeri dobrih praks, ki že potekajo
Popkin nadalje navede tudi nekaj primerov, ki se že izvajajo v praksi: “Nekatere države so uzakonile obdavčitve živil z visoko vsebnostjo sladkorja, druge prakticirajo opozorilne nalepke na predelanih in pakiranih živilih, ki vsebujejo veliko sladkorja, maščob in natrija, tretje so omejile oglaševanje nezdrave hrane. Glede na veliko grožnjo, ki jo covid-19 predstavlja za osebe z debelostjo, lahko javno-zdravstvene politike, ki spodbujajo uživanje zdrave hrane, igrajo pomembno vlogo tako pri zmanjšanju zbolevanja kot tudi umrljivosti zaradi covid-19.”
Izvirno znanstveno objavo v celoti najdete TUKAJ.
