Vitamin D imenujejo tudi “sončni vitamin”, in to ne brez razloga. Pod vplivom sončnih žarkov, ki jim je izpostavljena koža, ga naše telo izdeluje samo, v telo pa ga vnašamo tudi s hrano. Hkrati je vitamin D tudi eden od vitaminov, katerih pomanjkanje je pri ljudeh zelo pogosto – in enostavno rešljivo: z dodajanjem, ki naj ga predpiše zdravnik.
Pregledali podatke bolnikov s covid-19 iz deset držav
Raziskavo je vodil Vadim Backman, profesor biomedicinskega inženiringa na Northwestern University. Analizirali so podatke iz bolnišnic na Kitajskem, v Franciji, Nemčiji, Italiji, Iranu, Južni Koreji, Španiji, Švici, Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike. Izkazalo se je, da so imeli bolniki iz držav z visoko stopnjo umrljivosti zaradi covid -19 veliko nižjo raven vitamina D kot bolniki v državah, ki niso bile tako močno prizadete.
Nepojasnjene razlike v smrtnosti
Za preučevanje ravni vitamina D so se razsikovalci odločili potem, ko so opazili nepojasnjene razlike v stopnji umrljivosti zaradi covid-19 med državami. V stroki je doslej sicer veljalo, da gre večino razlik v poteku covid-19 pripisati razlikam v kakovosti zdravstvene oskrbe, starostni porazdelitvi prebivalstva, stopnji testiranja in različnim sevom koronavirusa SARS-CoV-2. “Razlike v umrljivosti obstajajo, tudi če gledamo iste starostne skupine ter upoštevamo vse ostale parametre. Torej: v nekaterih okoljih enako stari ljudje s podobnim življenjskim stilom in brez pridruženih bolezni zbolevajo z bolj izrazitimi simptomi ter težjim potekom bolezni, kot v drugih. Zanimalo nas je, zakaj je temu tako. Opazili smo pomembno korelacijo med umrljivostjo pri covid-19 in pomanjkanjem vitamina D,” pravi Backman.
Imunski sistem, citokinska nevihta in vitamin D
Raziskava je dala tudi odgovor na vprašanje, zakaj je vitamin D pri poteku covid-19 tako pomemben. Vzrok je v močni povezavi med vitaminom D in citokinsko nevihto – hiperinflamatornim stanjem, ki ga povzroča preaktivni imunski sistem. “Citokinska nevihta lahko močno poškoduje pljuča in pri bolnikih privede do sindroma akutne respiratorne stiske ter smrti. Citokinska nevihta ubije večino bolnikov s covid-19,” je pojasnil Backman. In prav tu nastopi vitamin D. Ne samo, da izboljša prirojeno imunost, ampak tudi preprečuje pretirani odziv imunskega sistema.
Raziskovalci so izdelali tudi matematični model, s pomočjo katerega so izračunali, kaj bi se zgodilo, če bi pri vseh okuženih s koronavirusom poskrbeli za ustrezno raven vitamina D oziroma preprečili njegovo pomanjkanje. “Naša analiza kaže, da bi se umrljivost prepolovila. Vitamin D sicer ne prepreči okužbe z virusom, lahko pa zelo zmanjša zaplete,” je izpostavil Backman. Poudaril je tudi, da samozdravljenje z vitaminom D kar povprek ni na mestu. O tem, ali gre za resnično pomanjkanje vitamina D, naj na podlagi analize krvi presodi osebni zdravnik in po potrebi predpiše dodatke.
Celotno izvirno znanstveno objavo lahko preberete TUKAJ.
Vitamin D in Slovenci
Na Inštitutu za nutricionistiko so lani izvedli raziskavo, s katero so preverjali preskrbljenost z vitaminom D pri Slovencih.
»V presojanje je bilo vključenih 235 odraslih prebivalcev Slovenije, ki pred tem niso uživali prehranskih dopolnil z vitaminom D. Približno 20 odstotkom udeležencem smo zaradi pomanjkanja svetovali takojšen začetek dodajanja vitamina D, medtem ko je bilo na osnovi vključitvenih kriterijev 105 oseb z neoptimalno preskrbljenostjo z vitaminom D vključenih v nadaljevanje raziskave,« je povedala dr. Katja Žmitek iz Inštituta za nutricionistiko, ki je vodila raziskavo. Po dvomesečnem dodajanju vitamina D v obliki holekalciferola se je pri njih povprečna plazemska koncentracija vitamina D značilno dvignila – v povprečju za 13 µg/L.
Z zakonodajo o označevanju živil pri nas je predpisano, da 5 µg vitamina D na dan predstavlja 100% priporočenega dnevnega odmerka tega vitamina. Po drugi strani več strokovnih organizacij za obdobje nezadostni izpostavljenosti sončni svetlobi priporoča bistveno višje dnevne odmerke. Evropska agencija za varno hrano tako priporoča 15 µg na dan.
