Poenostavljeno – računalnik misli spremeni v podobe, kot da bi si skušal predstavljati, o čem razmišlja človek. Rezultat so lahko popolnoma nove, “izmišljene” podobe. Tehnika temelji na inovativnem vmesniku med možgani in računalnikom, ki omogoča dvosmerno komunikacijo. Prej so podobni vmesniki med možgani in računalnikom lahko izvajali enosmerno komunikacijo od možganov do računalnikov – na primer črkovanje posameznih črk ali premikanje kazalca.
Interakcija med možgani in umetno inteligenco
Gre za prvi poskus sploh, pri katerem so računalniško predstavitev informacij in možganske signale simulirali hkrati z metodami umetne inteligence. Slike, ki so se ujemale z vizualnimi značilnostmi, na katere so se udeleženci osredotočali, so nastale z interakcijo med odzivi človeških možganov in generativno nevronsko mrežo. Študija je bila septembra letos objavljena v reviji Scientific Reports. Scientific Reports.
Nevroadaptivno generativno modeliranje
Novo metodo so poimenovali nevroadaptivno generativno modeliranje. Njeno učinkovitost so testirali z raziskavo, v katero so zajeli 31 prostovoljcev. Ogledali so si na stotine podob, ustvarjenih z umetno inteligence, pri čemer so jim snemali EEG. Osredotočili so se na nekatere značilnosti – na primer na nasmejane obraze ali na tiste, ki so bili videti stari. EEG posnetke so raziskovalci usmerili v nevronsko mrežo, ki je na podlagi teh informacij izdelala podobe ljudi, o katerih so preiskovanci razmišljali. Na koncu so ocenili slike, ki jih je ustvaril računalnik, in jih primerjali s tistimi,ki so jih gledali preiskovanci. Izkazalo se je, da so se računalniške slike skoraj popolnoma ujemale s pravimi. Natančnost poskusa je bila 83-odstotna.
Velik potencial praktične uporabe
“Tehnika združuje naravne človeške odzive z zmožnostjo računalnika ustvarjati nove informacije. V poskusu so bili udeleženci pozvani samo, da si gledajo slike. Računalnik pa je z uporabo odzivov možganov modeliral prikazane slike in ustvaril svoje,” pravi Tuukka Ruotsalo, izredna profesorica na Univerzi Kbenhavnu in podoktorska raziskovalka na Univerzi Helsinki. Ustvarjanje podob človeškega obraza je le en primer potencialne uporabe tehnike. Praktična korist bi lahko bila tudi povečanje človeške ustvarjalnosti. “Če želite nekaj narisati ali ponazoriti, vendar tega ne morete storiti, vam bo računalnik morda pomagal – s spremljanjem vaše pozornosti bo predvidel, kaj želite ustvariti,” pravi Ruotsalo.
Razumevanje zaznavanja in osnovnih umskih procesov
Raziskovalci so prepričani, da se tehniko lahko uporabi za razumevanje zaznavanja in osnovnih procesov v našem umu. “Tehnika ne prepozna misli, temveč se odziva na asociacije, ki jih imamo s posameznimi duševnimi kategorijami. Čeprav ne moremo ugotoviti identitete določene” stare osebe “, na katero je razmišljal udeleženec, bomo morda lahko razumeli, kaj možgani povezujejo s starostjo. Verjamemo, da to lahko omogoči nov način vpogleda v družbene, kognitivne in čustvene procese, “pravi so-avtor objave dr.Michiel Spapé.
Izvirno objavo v celoti najdete TUKAJ.
