Njegovo ime izvira iz latinskih besed ros marinus, kar bi prevedli kot rosa morja. Zaradi njegove značilne arome in okusa se vsakdanje uporablja predvsem v kulinariki kot začimba, medtem ko novejše raziskave kažejo na njegove pomembne lastnosti v povezavi z ohranjanjem zdravja. Uporabljajo se nadzemni deli rastline, predvsem sveži ali posušeni listi.
Čeprav je rožmarin mediteranskega izvora, pa dobro uspeva na celotnem območju Slovenije. Priporoča se razmnoževanje s podtaknjenci, saj iz semena raste zelo počasi. Rastlina uspeva v dobro prepustni zemlji, priporoča se neposredna izpostavljenost sončni svetlobi. Treba jo je zalivati zmerno, saj se slabo odziva na preveč vode.
Ljudska uporaba
Liste rožmarina najlažje pridobimo tako, da posmukamo suhe vejice in jih s pridom uporabljamo v kulinariki. Je zelo aromatična začimba, nekoliko grenkega, pikantnega in smolnatega, a prijetnega okusa. Uporabljamo ga kot dodatek mesnim in predvsem ribjim jedem, zelenjavi pa lahko doda priokus dima. Lahko uporabljamo sveže liste ali posušene z milejšo, a še dobro ohranjeno aromo (Graimes, Brezigar et al. 2001).
Zaradi intenzivnega prijetnega vonja so ga včasih uporabljali kot kadilo ter ga v Mediteranu polagali in sadili ob grobovju. Prav tako pa je rožmarin predstavljal eno prvih sestavin dišavnih pripravkov. Tradicionalna uporaba rožmarina ima namreč dolgo zgodovino in že v antičnem zdravilstvu je igral pomembno vlogo. O njegovih zdravilnih lastnostih je pisal že grški zdravnik Discorides okoli leta 60 n. št. Španski zdravnik Arnaldus Villanovanus pa je v 12. stoletju izoliral njegovo eterično olje in ga uporabljal v zdravstvu.
Rožmarin in predvsem njegovo eterično olje se uporablja topikalno v obliki olja, mazil ali kopeli pri bolečinah v sklepih in mišicah, v katerih deluje iritantno in pospešuje prekrvavitev. Pripravke rožmarina pa lahko tudi zaužijemo, zlasti pri prebavnih težavah, vetrovih in pri krčih. Vpliva tudi na gladko mišičje, njegovi pripravki povzročajo lažje izločanje sokov prebavnih žlez in spodbujajo tek. V ljudski medicini je kot krepilni pripravek ali tonik zelo cenjeno rožmarinovo vino, ki ga je priporočal že zdravilec Kneipp, lahko pa zasledimo tudi uporabo rožmarina za celjenje ran in pri lajšanju simptomov revme. Uporaba rožmarina sega tudi v veterino, v kateri z njim izboljšujejo tek pri živalih in izpirajo rane (Toplak 2015).
Uporaba v moderni medicini
V moderni medicini se rožmarin peroralno uporablja predvsem kot spazmolitik, karminativ, holeretik in holagog. Gre torej predvsem za indikacije lajšanja prebavnih krčev, preprečevanja nastajanja oziroma lažjega izločanja črevesnih plinov ter hitrejšega izločanja sokov črevesnih žlez. Pri topikalni uporabi se lokalno nanaša kot rubefacient, kjer povzroča povečano lokalno prekrvavitev.
Poročajo pa tudi o protibakterijskem in protivnetnem delovanju eteričnega olja ter o močnem antioksidativnem potencialu različnih rožmarinskih pripravkov. Izvedene so bile tudi klinične raziskave, ki dokazujejo ugodne učinke rožmarina pri alopeciji oziroma izpadanju las (Ferreira 2010). Poleg pripravkov, ki si jih – upoštevajoč navodila – lahko pripravimo sami, je v lekarnah in specializiranih prodajalnah na voljo veliko kakovostnih, varnih in učinkovitih rožmarinskih pripravkov in prehranskih dopolnil.
| Pripravki |
| Čaj – iz čajne žlice svežih ali sušenih listkov rožmarina (1–2 g) pripravimo poparek (15 min.), ki ga pijemo od 2- do 3-krat dnevno. Tinktura – kupimo jo v lekarni (10 kapljic v kozarcu vode od 2- do 3-krat dnevno) Kopel – 50 g rožmarinovih listov prelijemo z litrom vrele vode in pustimo stati 30 min. Precejeno dodamo kopeli v kadi (ne uporabljamo za otroke). Rožmarinovo vino – 20 g rožmarina namočimo v vinu za teden dni (10–20 mL od 2- do 3-krat dnevno) |
Antioksidativni učinki rožmarina in njegovih pripravkov
V naših celicah ves čas potekajo reakcije, v katerih nastajajo radikali. To so snovi, ki lahko poškodujejo celice, kar pa lahko v nadaljevanju vodi do poškodb tkiva in celotnih organov ter razvoja bolezni, kot so: rak, demenca, avtoimunska obolenja in veliko drugih. V normalnih razmerah obstaja ravnotežje med tvorbo radikalov in količino telesu lastnih antioksidantov (na primer glutation), ki te radikale nevtralizirajo in tako preprečijo morebitno škodo, ki bi jo lahko ti povzročili. Ob hujših stresnih situacijah, kot je bolezen ali večje psihološke obremenitve, pa se lahko opisano ravnotežje poruši, za kar se priporoča dodaten vnos antioksidantov s prehrano. V stresnih situacijah nam tako lahko pomaga, če k prehrani dodamo rožmarin oziroma njegove izvlečke, saj so zanje značilne spojine z dokazanim močnim antioksidativnim delovanjem (Nieto, Ros et al. 2018).
Prav tako pa antioksidanti izkazujejo koristno delovanje v pripravkih za kožo, saj jo ščitijo pred prehitrim staranjem, ki ga lahko povzročijo UV-žarki in okoljsko onesnaženje (Burke 2018). Zanimivo je tudi, da so določeni izvlečki rožmarina v Evropi registrirani kot konzervansi in antioksidativna sredstva za zagotavljanje daljšega roka trajanja živil (Additives, Food et al. 2018).
Izpostavljene raziskave delovanja rožmarina na ljudeh
Sedemmesečna študija na ljudeh je pokazala, da je eterično olje rožmarina, ki so ga pacienti v kombinaciji z eteričnem oljem timijana, sivke in cedre nanašali na lasišče, pomagalo pri lisasti plešavosti (alopecia areata) (Hay, Jamieson et al. 1998). Novejše raziskave pa se medtem osredinjajo predvsem na vpliv rožmarina v povezavi z izboljšanjem kognitivnih sposobnosti.
Uživanje zmletega rožmarina v prahu v odmerku 750 mg je pri starostnikih vodilo do izboljšanja reakcijskega časa pri reševanju spominskih nalog (Pengelly, Snow et al. 2012). Podobno je tudi raziskava na mlajših prostovoljcih, ki so vdihovali eterično olje rožmarina, pokazala izboljšanje miselnih sposobnosti, opredeljenih kot hitrost in učinkovitost pri računskih nalogah (Moss and Oliver 2012).
Priporočila za varno uporabo
Rožmarin in njegovi pripravki so v splošnem varni za uporabo. Slovenska zakonodaja rožmarin uvršča v najvarnejšo skupino H, torej ima enak pravni položaj kot hrana, razen ko je del zahtevnejših farmacevtskih oblik. Vsekakor se pri pripravkih rožmarina za peroralno uživanje držimo navodil za uporabo in priporočenih količin ter rožmarina ne vnašamo v velikih količinah za vsesplošno izboljšanje počutja.
Za nosečnice in doječe matere velja za varnega, dokler se uporablja v količinah, značilnih za pripravo prehrane. Zaradi pomanjkanja raziskav in mogočih vplivov na rodila, rožmarina ne uporabljamo v nosečnosti zaradi možnosti krčenja maternice in v skrajni meri povzročitve splava. Ob zaužiti večji količini namreč lahko povzroči krče, podobne epileptičnemu napadu. Kot za vsa eterična olja tudi za rožmarinsko velja, da je v večjih odmerkih toksično. Ob zunanji uporabi predvsem eteričnega olja pa moramo biti pozorni tudi na potencialne alergične reakcije in pojav dermatitisa. Pripravkov rožmarina pri otrocih ne uporabljamo.
Viri:
Additives, E. P. o. F., N. S. a. t. Food, M. Younes, P. Aggett, F. Aguilar, R. Crebelli, B. Dusemund, M. Filipič, M. J. Frutos, P. Galtier and D. Gott (2018). “Refined exposure assessment of extracts of rosemary (E 392) from its use as food additive.” EFSA Journal 16(8): e05373.
Burke, K. E. (2018). “Mechanisms of aging and development – A new understanding of environmental damage to the skin and prevention with topical antioxidants.” Mechanisms of ageing and development 172: 123–130.
Ferreira, H. (2010). “Assessment report on Rosmarinus officinalis L., aetheroleum and Rosmarinus officinalis L., folium.” Committee on Herbal Medicinal Products (HMPC).
Graimes, N., M. Brezigar, N. Pantić – Starič and W. Adams-Lingwood (2001). Sodobna vegetarijanska kuhinja, Mladinska knjiga.
Hay, I. C., M. Jamieson and A. D. Ormerod (1998). “Randomized trial of aromatherapy: successful treatment for alopecia areata.” Archives of dermatology 134(11): 1349–1352.
Moss, M. and L. Oliver (2012). “Plasma 1, 8-cineole correlates with cognitive performance following exposure to rosemary essential oil aroma.” Therapeutic advances in psychopharmacology 2(3): 103–113.
Nieto, G., G. Ros and J. Castillo (2018). “Antioxidant and antimicrobial properties of rosemary (Rosmarinus officinalis, L.): A Review.” Medicines 5(3): 98.
Pengelly, A., J. Snow, S. Y. Mills, A. Scholey, K. Wesnes and L. R. Butler (2012). “Short-term study on the effects of rosemary on cognitive function in an elderly population.” Journal of medicinal food 15(1): 10–17.
Toplak, D. K. G. (2015). Zdravilne rastline na Slovenskem.
