Pozabljanje je nekaj, s čimer se dnevno srečujemo. Lahko gre za vsebine, ki se jih preprosto nismo naučili (na primer pred izpitom), za ime osebe, ki nam je bila predstavljena pred kratkim, ali pa za najljubši verz ali izrek. V trenutku, ko jih poskušamo priklicati v spomin, se zgodi – tema. Kot da bi preprosto zdrsnile iz spomina.
Znanih informacij ne moremo priklicati
“Vzrokov, da nekaj pozabimo, je več. Lahko gre za to,da si nečesa preprosto nismo zapomnili – na primer imena osebe, ki nam je bila pravkar predstavljena. Lahko pa gre tudi za to,da informacij, shranjenih v naših možganih, v tistem trenutku ne moremo priklicati,” pravi profesor Satoshi Kida iz Katedre za uporabno biološko kemijo na Univerzi Tokio.
Kompleksi sistem pomnjenja in pozabljanja
Raziskovanje spomina je v zadnjih letih predmet številnih študij, biologija pomnjenja (in pozabljanja) pa je izjemno zapletena tudi zato, ker je težko razlikovati med neznanjem in ne-spominjanjem. Ni presenetljivo, da odkritje gena za spomin obeta veliko. Gre pravzaprav za enega od genov za učenje, katerega izraznost se zdi odvisna od obdobja dneva, pojasnjujejo raziskovalci.
Specifični test razkril vlogo gen BMAL1
Zasnovali so test spomina, ki lahko razlikuje med neznanjem ter med “ne vem, ne morem se spomniti”. Poskus so opravili na miših. V fazi učenja so jim dovolili, da so nekaj minut raziskovale novi predmet, ga kasneje umaknili, potem pa znova vpeljali. Opazovali so, kako hitro so se ga miši dotaknile.
Izkazalo se je, da miši porabijo manj časa za dotikanje predmetov, ki se jih spominjajo že od prej. Ključno vlogo pri tem igra gen BMAL1. Gre za beljakovino, ki uravnava ekspresijo mnogih drugih genov. Najnižjo raven ima običajno tik pred prebujanjem, visoko pa tik pred spanjem.
Cirkadiani ritem vpliva tudi na učenje in priklic spomina
Nekaj potem, ko se živali prebudijo, povzroči, da ne spomnijo tistega, kar so prej zagotovo vedele, « pojasnjuje Kido. Raziskovalci so sicer že prej domnevali, notranja (cirkadiana) ura, ki je odgovorna za uravnavanje ciklov spanja in budnosti, vpliva tudi na učenje in oblikovanje spomina. »Zdaj imamo prvi neposredni dokaz, da cirkadiani ritem ureja tudi priklic spomina,« izpostavlja Kido.
Aplikativne vrednosti reguliranja gena BMAL1
Gen BMAL1 ima pomembno vlogo pri delovanju hipokampusa. Poleg tega so ga raziskovalci povezali tudi z aktivacijo dopaminskih receptorjev in spreminjanjem nekaterih drugih drugih majhnih signalnih molekul v možganih.
“Resnično želimo dognati, kakšna je evolucijska korist slabšega delovanja spomina v določenem času dneva. Če bi lahko z vplivanjem na BMAL1 iznašli načine za izboljšanje spomina, bi to lahko vodilo v nove možnosti zdravljenja nevroloških bolezni, kot je na primer Alzheimerjeva bolezen,” je prepričan Kida.
