Zgodbo poznamo skoraj vsi: smo na dieti, vonj pokovke v preddverju kina pa sproži neustavljivo željo po njej. V nekaj trenutkih se prebijemo do svoje porcije si hlastno privoščimo nekaj pesti. Videti je skoraj tako, kot da bi bilo od nekaj »kokic« odvisno naše življenje. Preprosto se jim ne moremo upreti. Čeprav sploh nismo lačni in v drugačnih okoliščinah nanjo ne bi niti pomislili. Zakaj?
Impulzivno vedenje, možgani in razvoj odvisnosti
Točno to so se vprašali tudi raziskovalci iz Univerze Georgia. V možganih podgan so odkrili novo skupino povezanih nevronov, ki igrajo ključno vlogo pri impulzivnem vedenju. Slednjega ne poznamo samo iz hrane. Odzivanje brez razmišljanja o posledicah spremlja številna obnašanja, od prekomernega uživanja alkohola do najrazličnejših oblik zasvojenosti.
Impulzivno vedenje igra tudi pomembno vlogo pri razvoju motenj hranjenja, predvsem debelosti. Nevronsko mrežo, ki sproži prenajedanje, aktivira ena sama molekula, odkritje, pred nekaj dnevi objavljeno v reviji Nature Communications, pa odpira možnosti za nove metode zdravljenja prenajedanja.
Ključno vlogo igrajo specializirane celice
»V možganih obstaja nevronska mreža, ki preprečuje nekontrolirano uživanje hrane. S poskusi smo dokazali, da se vedenje organizma spremeni, ko je deaktivirana. Ključno vlogo pri tem igrajo celice, ki v hipotalamusu proizvajajo melanin-koncentrirajoči hormon (MCH),« je pojasnila prof. dr. Emily Noble, vodilna avtorica raziskave.
Več MHC, več vnosa hrane
Medtem, ko so prejšnje raziskave pokazale, da zvišanje ravni MCH v možganih lahko vodi v povečan vnos hrane, je ta študija prva, ki kaže, da ima MCH tudi vlogo pri impulzivnem vedenju. “Živali, pri katerih smo aktivirali možganske celice, ki proizvajajo MCH, so postale kompulzivni jedci. Razvile so vedenje, ki ga pri ljudeh poznamo kot prenajedanje,« je še povedala Noblejeva.
MHC ne vpliva na pripravljenost deliti hrano
Raziskovalci so podgane naučili, da ob pritisku na tipko dobijo sladki prigrizek. Vendar je med posameznimi pritiski na tipko moralo preteči 20 sekund. Če je podgana tipko pritisnila prej, je morala počakati novih 20 sekund.
V naslednjih fazi so s posebnimi tehnikami aktivirali celice, ki proizvajajo melanin-koncentrirajoči hormon (MCH). Presežek MHC-ja v možganih je spremenil odnos živali do hrane in s tem povezano obnašanje, ni pa vplival na to, ali so bile pripravljene deliti hrano. Tudi ni igral vloge pri tem, koliko jim je bila hrana všeč. Vplival je izključno na zaviralni nadzor.
Nove terapije: Hrana, ki zdravi motnje hranjenja
»Aktiviranje nevronske mreže z MCH je povečalo impulzivno vedenje, ni pa vplivalo na normalno prehranjevanje (zaradi lakote) ali na motivacijo za uživanje okusne hrane,« je pojasnila Noblejeva, in izpostavila, da »razumevanje stikala v možganih, ki vpliva na impulzivnost pri hrani, odpira možnosti razvoja terapevtskih izdelkov za zdravljenje motenj prehranjevanja. Z njimi bomo ljudem omogočili, da se držijo predpisane diete, brez, da bi zmanjšali njihov apetit ali naredili okusno hrano manj okusno.«
