Žuželke so tudi odličen vir hitina, ki vpliva na delovanje črevesja. Pa je temu res tako ali gre zgolj za urbani mit? Izziva so se lotili ameriški raziskovalci, ugotovitve pa objavili v strokovni reviji Nature Food.
Uravnavanje črevesne mikrobiote
Zdravo črevesje in uravnotežena črevesna mikrobiota sta ključna za presnovo hranil, zaviranje patogenov in imunsko regulacijo, nanju pa močno vpliva prehrana. Nova raziskava katedre za živilstvo in prehrano na univerzi Colorado State (ZDA) je potrdila, da hitin in nenasičene maščobe v žuželkah prispevajo k (bolj) zdravi črevesni mikrobioti ter so hkrati odličen vir beljakovin in drugih hranil. Avtorji so hitin, ki so ga pridobili iz čričkov, vključili v čokoladne ploščice, potem pa analizirali, kako je vplival na črevesno mikrobioto različnih skupin ljudi. Izkazalo se je, da je povečal pozitivne učinke prebiotikov pri osebah s sindromom razdražljivega črevesa ter znižal vnetje. Že 25 gramov uprašenih čričkov, dodanih različnim živilom, je bilo dovolj za razrast koristnih črevesnih bakterij.
Hitin se deloma presnovi s pomočjo hitinaz in njim podobnih encimov, večina pa se ga izloči v nepredelani obliki. Zato velja za prehransko vlaknino.
Velik nutricionistični izplen
Vključitev žuželk v vsakodnevno prehrano bi lahko pomagala pokriti prehranske potrebe vseh demografskih skupin, poudarjajo avtorji. Njihovo gojenje je poceni, za enak nutricionistični izplen pa bistveno manj obremenjujejo okolje. Nekatere vrste so tudi spretni predelovalci: zaužijejo in pretvorijo organske odpadke v visokokakovostno hrano ali živalsko krmo. Žuželke so sicer na dnevnem jedilniku pri več kot dveh milijardah ljudi, najpogosteje pa gre za različne vrste hroščev, kobilice, termite, gosenice, ose in mravlje.
Od ličink mokarja do kobilic, vmes pa še črički
V državah EU je za prehrano ljudi dovoljena uporaba dveh vrst mokarja (posušene in v prah zmlete ličinke), kobilic (zamrznjene, posušene in zmlete v prah) in hišnega murna (celi in toplotno obdelani ali zamrznjeni oziroma posušeni in zmleti v prah). Dovoljeno jih je dodajati v različna živila, vključno s sladicami, je pa potrebno to navesti na deklaraciji izdelka. Evropska agencija za varnost hrane (EFSA; www. efssa.com) sicer v izvedbenih uredbah za vsako odobreno žuželko podrobno opredeli, katere oblike se smejo uporabljati za prehrano ljudi, največjo količino, ki se sme dodajati, označevanje izdelkov, ki vsebujejo žuželke. Prav tako je določeno, da morajo biti žuželke za prehrano ljudi usmrčene s toplotno obdelavo ali zamrzovanjem, pred tem pa se morajo postiti 24 ur.
Žuželke tudi v kruhu, testeninah, mesnih pripravkih in juhah
V katerih živilih pa lahko pričakujemo dodatek žuželk ter v kakšnih količinah? Najvišje dovoljene ravni – in sicer 5 gramov na 100 gramov živila, so za predelane mesne izdelke in prigrizke (razen čipsa). Sledijo prigrizki na osnovi koruzne moke (dovoljeni 4 grami žuželk na 100 gramov izdelka) ter žitne ploščice, suhe mešanice za pekovske izdelke, testenine, sirotka v prahu (3 grami žuželk na 100 gramov izdelka) ter kruh, krekerji, čokoladni izdelki, mesni pripravki, oreški in oljnice (najvišja dovoljena vsebnost žuželk je 2 grama na 100 gramov izdelka). Od 1 do 1,5 grama žuželk na 100 gramov izdelka lahko pričakujemo v instant juhah in jušnih koncentratih, omakah, piškotih, predelanih izdelkih iz krompirja in picah, do pol odstotka pa celo v pivu.
Viri:
Stull, V.J., Weir, T.L. Chitin and omega-3 fatty acids in edible insects have underexplored benefits for the gut microbiome and human health. Nat Food 4, 283–287 (2023). https://doi.org/10.1038/s43016-023-00728-7
EFSA. https://www.efsa.europa.eu/en/podcast/episode-3-crunch-time-insects
