
Že nekaj let je znano, da so ženske na splošno bolj dovzetne za grenko. Novi raziskavi oddelka za prehranske vede na Univerzi Kobenhaven (UCPH FOOD) pa kažeta, da tudi narodnost igra vlogo pri tem, kako občutljiva je oseba na grenak okus – na primer v brokoliju, brstičnem ohrovtu ali temni čokoladi.
Anatomske razlike v strukturi okušalnega organa – jezika
S pomočjo umetne inteligence so raziskovalci iz UCPH FOOD v sodelovanju s kolegi na oddelku za računalništvo UCPH analizirali papile na jeziku pri 152 prostovoljcih: 77 Kitajcih in 75 Dancih v starosti od 18 do 55 let. Vsi so bili zdravi in nekadilci. Dali so jim za okušati PROP (6-n-propiltiouracil), ki je marker za grenko. Izkazalo se je, da ga Danci in Kitajci zaznavajo različno – bolj dovzetni so Kitajci. Vzrok za to so, kot poročajo avtorji, anatomske razlike – število gobastih papil na jeziku. Kitajci jih imajo več, kar verjetno pojasnjuje, zakaj intenzivneje okušajo grenko. Vendar je potrebnih še več raziskav, preden se sprejmejo dokončni sklepi o tem, ali te očitne fenotipske razlike veljajo za vse.
Na gobastih papilah po 2 do 3 brbončice
Papile so različno oblikovani izobčeni deli ustne sluznice, ki se nahajajo po celotni zgornji površini jezika. Več vrst jih je, ločijo pa se glede na funkcijo in obliko. Na primer gobaste papile, ki se nahajajo predvsem na konici jezika, vsebujejo vsaka po 2 do 3 brbončice – kar igra pomembno vlogo pri zaznavanju okusa. Da bi dolgoročno natančno ocenili pomen papil v prehranskih preferencah, je pomembno izvedeti več o njihovi porazdelitvi, velikosti in količini.
Prehranske preference in tekstura hrane
Narodnost je le eden od dejavnikov, ki vplivajo na to, kako doživljamo hrano. Drug pomemben dejavnik je povezan z našimi preferencami – vključno s teksturo živil (pomislite na primer na razliko med čipsom iz na novo odprte vrečke in čipsom iz vrečke, odprte dva dni prej). Preliminarne študije kažejo, da je tudi na tem področju razlika med Danci in Kitajci velika. Kitajci imajo večinoma (77 odstotkov) raje hrano, ki ne zahteva veliko žvečenja, pri Dancih velja obratno: 73 odstotkov jih raje uživa hrano s tršo konsistenco, ki zahteva več grizenja in žvečenja – na primer rženi kruh in sveže korenje. Razlog za to ostaja neznan, domnevno pa izhaja iz razlik v kulturi prehranjevanja in načinih, kako se v zgodnjem otroštvu naučimo jesti.
Viri:
1.Cattaneo C., Liu J., C. Bech A., Pagliarini E., Bredie L.P. Cross-cultural differences in lingual tactile acuity, taste sensitivity phenotypical markers, and preferred oral processing behaviors. In: Food Quality and Preference. Volume 80. 2020. https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0950329319304653?via%3Dihub
2. Wang C., Cattaneo C., Liu J., Bredie W., Pagliarini E., Sporring J. A Novel Approach to Tongue Standardization and Feature Extraction. In: Martel A.L. et al. (eds) Medical Image Computing and Computer Assisted Intervention – MICCAI 2020. Springer, Cham. https://link.springer.com/chapter/10.1007%2F978-3-030-59722-1_4