Nekateri lahko okušajo barvo in zvok, ste med njimi?

Nekateri ljudje so sposobni okušati barvo in zvok. Pesmi in slike so zanje zanje kulinarična izkušnja. Dobesedno. Pojav se imenuje sinestezija, znanost pa se ji intenzivno posveča šele v zadnjih letih. Nekateri kot vzrok navajajo genetiko, drugi sinestezijo razumejo kot normalni del razvoja možganov. In kakšen okus ima vaše ime?

Sinestezija se običajno pojavi v otroštvu in med odraščanjem izgine. Nekatere raziskave kažejo, da se vsi rodimo kot sinesteti, vendar to sposobnost kasneje (ker je ne potrebujemo) izgubimo. Foto: Bigstock

Sinestezija je nevrološki fenomen, za katerega je značilno prepletanje občutenj, čeprav impulz prihaja le iz enega čutila (v navedenem primeru sluha). Postaja vse bolj razsikan in razumljen. Sinestezija ne velja za bolezen in je v odraslosti redka – ima jo en človek od 2000. Na splošno velja za nekaj prijetnega in bogati življenje tistih, ki jim je dana. Pri sinesteziji gre najpogosteje za doživljanje besednih in numeričnih zvez (črk, številk, besed) v barvah ali pa za doživljanje glasbenih tonov v barvah. Slednje je bolj pogosto pri ljudeh s absolutnim posluhom, kar je znanstvenike navedlo na razmišljanje, da je vzrok za sinestezijo genetski in povezan s spremembami, zaradi katerih se med možganskimi centri vzpostavijo neobičajne povezave. Če imajo prav – dokončanih študij je malo, mnoge potekajo, se sinestezija deduje po mamini strani.

Več najdete TUKAJ.

Pojavi se v otroštvu, med odraščanjem običajno izzveni

Sinestezija se običajno pojavi v otroštvu in med odraščanjem izgine. Nekatere raziskave kažejo, da se vsi rodimo kot sinesteti, vendar to sposobnost kasneje (ker je ne potrebujemo) izgubimo. Po tej teoriji je sinestezija normalna stopnja v razvoju možganov, ki med odraščanjem izgine, saj povezave, ki jo omogočajo, postanejo neuporabne ter usahnejo. Zdi se smiselno: podatki namreč kažejo, da skoraj polovica otrok zvok glasbenih inštrumentov vidi kot barve.

Več najdete TUKAJ.

Vloga genov še neraziskana, dedovanje po materini strani?

Nov pogled na sinestezijo odpira dr. Amanda Tilot iz Inštituta Max Plant. V študijo, objavljeno v Frontiers in Human Neuroscience, je zajela tri družine, v katerih se sinestezija pojavlja skozi več generacj, in kontrolno skupino, v kateri se ne. Primerjala je DNK vseh sodelujočih in našla 37 genov, ki so bili v družinah s sinestezijo drugačni kot v družinah brez nje. Ampak, ko so jih primerjali med seboj, se je izkazalo, da gena, ki bil skupen vsem trem družinam s sinestezijo, ni. Ekipa se je zato osredotočila na biološke procese. Kaj bi lahko imele družine z dokazano sinestezijo skozi več generacij skupnega? Je mar drugačen njihov metabolizem? Ali procesi v njihovih telesih potekajo drugače? Izkazalo se je, da vse tri preučevane družine v resnici imajo nekaj skupnega: nadpovprečno hitro ustvarjajo nove nevrite – izrastke iz živčnih celic, ki prevajajo impulze (aksonogeneza).

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj