Nekateri ljudje so tudi kot odrasli sposobni okušati besede in barve. Pesmi in slike so zanje kulinarična izkušnja. Dobesedno. Pojav se imenuje sinestezija, znanost pa se ji intenzivno posveča šele v zadnjih letih. Nekateri kot vzrok navajajo genetiko, drugi sinestezijo razumejo kot normalni del razvoja možganov. In kakšen okus ima vaše ime? Da bi to ugotovili, bi morali obuditi sinesteta v sebi.
Sinestezija je orodje, s katerim kot otroci bolj uspešno osvajamo okolje. Ko ga ne potrebujemo več, izzveni.
Ljudje smo celota telesnega, duševnega in energijskega
Ljudje smo celota telesnega, duševnega, ter tudi – kot vse bolj odkriva sodobna zahodna medicina, energijskega. Težava pri slednjem je, da ga s strogimi znanstvenimi merili zelo težko dokažemo in ga prepuščamo sferi, ki je sicer poslovno uspešna, promocijsko pogosta, na zdravje pa razen preko placeba ne vpliva. Kar meče slabo luč na številne najprej teoretično dokazane in potem z dvojnimi splepimi študijami potrjene metode. Čutno zaznavanje je tipični primer, kako kompleksna bitja smo ljudje. Nanj vplivajo telo, psiha in tudi “tisto nekaj več”. Nekaterim omogoči izkušnje, ki se zdijo skoraj nepredstavljive.
Sinestezija prepleta čute
Sinestezija je nevrološki fenomen, za katerega je značilno prepletanje občutenj, čeprav impulz prihaja le iz enega čutila. Postaja vse bolj razsikan in razumljen.
Sinestezija ni bolezen in je v odraslosti redka – ima jo en človek od 2000. Velja za nekaj prijetnega in bogati življenje tistim, ki jim je dana.
Pri sinesteziji gre najpogosteje za doživljanje besednih in numeričnih zvez (črk, številk,besed) v barvah ali pa za doživljanje glasbenih tonov v barvah. Slednje je bolj pogosto pri ljudeh s absolutnim posluhom, kar je znanstvenike navedlo na razmišljanje, da je vzrok za sinestezijo genetski in povezan s spremembami, zaradi katerih se med možganskimi centri vzpostavijo neobičajne povezave. Če imajo prav – dokončanih študij je malo, mnoge potekajo, se sinestezija deduje po materini strani. Eno od zanimivejših na to temo – sicer v angleščini, najdete TUKAJ.
Sinestezija pogosta v otroštvu, redka v odraslosti
Nekatere raziskave kažejo, da se vsi rodimo kot sinesteti, vendar to sposobnost kasneje (ker je ne potrebujemo več) izgubimo.
Po tej teoriji je sinestezija normalna stopnja v razvoju možganov, ki med odraščanjem izgine, saj povezave, ki jo omogočajo, postanejo neuporabne ter usahnejo. Zdi se smiselno.
Skoraj polovica malčkov zvok glasbenih inštrumentov vidi kot barve.
Nov pogled na sinestezijo odpira dr. Amanda Tilot iz Inštituta Max Plant. V študijo, objavljeno v Frontiers in Human Neuroscience, je zajela tri družine, v katerih se sinestezija pojavlja skozi več generacj, in kontrolno skupino, v kateri se ne. Primerjala je DNK vseh sodelujočih in našla 37 genov, ki so bili v družinah s sinestezijo drugačni kot v družinah brez nje. Ampak, ko so jih primerjali med seboj, se je izkazalo, da gena, ki bil skupen vsem trem družinam s sinestezijo, ni. Ekipa se je zato osredotočila na biološke procese. Kaj bi lahko imele družine z dokazano sinestezijo skozi več generacij skupnega? Je mar drugačen njihov metabolizem? Ali procesi v njihovih telesih potekajo drugače? Izkazalo se je, da imajo nekaj skupnega: nadpovprečno sposobnost njihovih možganov za ustvarjanje novih nevritov – izrastkov iz živčnih celic, ki prevajajo impulze (aksonogeneza).
