Študija, v kateri so ocenili, ali je vnos prehranskih vlaknin povezan z zmanjšanjem vnetja pri starejših odraslih in ali so vlaknine obratno povezane s srčno-žilnimi boleznimi, je prinesla presenetljive rezultate. Izkazalo se je, da imajo ključni zaščitni učinek prehranske vlaknine v žitih.
Ocena zaščitnega vpliva prehranskih vlaknin pri starejših odraslih v ZDA je pokazala, da vse prehranske vlaknine ne delujejo enako, poroča JAMA Network Open. Prehranske vlaknine iz sadja in zelenjave niso bile povezane z nižjim sistemskim vnetjem pri starejših od 65 let, prav tako niso zmanjšale incidence bolezni srca in ožilja. Vendar starostniki, pri katerih je sistemsko vnetje že zgolj zaradi staranja bolj izrazito, zaužijejo malo prehranskih vlaknin iz sadja in zelenjave, veliko več pa iz žit.
Prehranske vlaknine, sistemsko vnetje in kap ali infarkt
Raziskava je pomembna tudi zato, ker so bili do sedaj na voljo le omejeni podatki o povezavi med prehranskimi vlakninami in vnetjem pri starejših odraslih, ki imajo višjo stopnjo vnetja, poudarjajo avtorji. Analizirali so podatke za 4125 odraslih, ki so v letih od 1989 do 1990 sodelovali pri študiji o zdravju srca in ožilja in za katere so bili znani podrobni podatki o prehranskem vnosu, vnetnih parametrih in zbolevanjm za boleznimi srca in ožilja. Osnova za podatke o prehranskih vlakninah je bil prehranskih vprašalnik, ki so ga udeleženci izpolnili sami. Avtorji so preučili vire prehranskih vlaknin, razmerje med njihovim vnosom in vnetnimi kazalniki (določili so jih iz vzorca krvi) ter pogostnost možganske kapi, miokardnega infarkta in aterosklerotične srčno-žilne smrti pri udeležencih.
Številne koristi prehranskih vlaknin
Ugotovitve so potrdile predhodno opažene povezave: višji vnos prehranskih vlaknin je povezan z manjšim tveganjem za bolezni srca in ožilja. Do sedaj je veljala hipoteza, da prehranske vlaknine zmanjšajo vnetje, kar posledično vodi do nižjega srčnožilnega tveganja. To posebej velja za prehranske vlaknine iz žit, vendar bo njihov potencial potrebno preizkusiti v prihodnjih intervencijskih študijah, pojasnjujejo avtorji in izpostavljajo še eno pomembno ugotovitev. Izkazalo se je namreč, da je imelo vnetje kot tako pri boleznih le skromno vlogo. To nakazuje, da lahko dejavniki, ki niso vnetje, igrajo večjo vlogo pri zmanjšanju srčno-žilnih bolezni. Podatki sicer kažejo, da prehranske vlaknine na splošno izboljšajo delovanje črevesja, regulirajo mehanizem sitost-lakota, vplivajo na črevesno mikrobioto ter izboljšajo presnovo lipidov (maščob) in dnevni profil glikemije.
Vir: Shivakoti R, Biggs ML, Djoussé L, et al. Intake and Sources of Dietary Fiber, Inflammation, and Cardiovascular Disease in Older US Adults. JAMA Netw Open. Mar 2022. doi: 10.1001/jamanetworkopen.2022.5012.
