
Obenem pa se ne sme pozabiti, da ostajajo pri moških srčno-žilne bolezni pomemben vzrok obolevnosti in umrljivosti je na letošnjih Schrottovih dnevih uvodoma poudaril kardiolog izr. prof. dr. Borut Jug.
»Glede na epidemiologijo še vedno več žensk v Sloveniji umre za srčno-žilnimi boleznimi kot moških. Razmerje umrljivosti je tako 4700 žensk proti 3400 moških. Ženske umirajo za posledicami možgansko-žilnih bolezni in srčnih popuščanj, moški zaradi koronarnih bolezni. Vendar po statistični primerjavi med spoloma v isti starostni skupini moški še vedno pogosteje umirajo zaradi srčno-žilnih bolezni. K razlikam v kardiovaskularnem zdravju moških in žensk prispevajo različne patofiziologije srčno-žilnih bolezni, različna izraženost bioloških, vedenjskih in psihosocialnih vidikov tveganja. Prav tako na razlike med spoloma vplivajo tudi družbeni dejavniki: več moških kot žensk se nezdravo prehranjuje (62 proti 38 odstotkom), kadi (25 proti 21 odstotkom), ima povišan krvni tlak (25 proti 16 odstotkom) oziroma maščobe v krvi (27 proti 22 odstotkom).
Patofiziološki mehanizmi, s katerimi lahko pojasnimo razlike v srčno-žilnih boleznih med spoloma, so mnogoštevilni, raznoliki in kompleksni. Tukaj govorimo o genetskih posebnostih, epigenetskih mehanizmih, učinkovanju spolnih hormonov, znotrajceličnih procesih, presnovnih procesih, razlikah v žilnem delovanju, vnetnem odzivu in strjevanju krvi,« je pojasnil dr. Jug.
Oblike srčno-žilnih bolezni, ki so posebnost pri moških
Dr. Jug poudari pomen poglavitnih oblik srčno-žilnih bolezni, ki so posebnost pri moških. Ena takšnih je ishemična bolezen srca, katere glavni povzročitelj je ateroskleroza in se med spoloma pomembno razlikuje. Moški razvijejo koronarno aterosklerozo prej in v bolj izraženi obliki kot ženske. Srčni infarkt se tako pri moških praviloma pojavi v povprečju 10 let prej kot pri ženskah in tako predstavlja zgodnejšo srčno-žilno obolevnost in umrljivost v primerjavi z ženskami. Natančen vzrok sicer ni pojasnjen, delno pojasnita specifični potek ateroskleroze pri moških predvsem večje breme dejavnikov tveganja in zlasti manj ugodna presnova krvnih maščob. Pomembno vlogo pa verjetno igra tudi raven estrogena.
Druga velika skupina je srčno popuščanje z zmanjšanim iztisnim deležem, ki je pogostejše pri moških. Razlog je v pogostejši etiologiji (večja prevalenca koronarne bolezni in neishemične dilatacijske kardiomiopatije) kot zaradi specifičnega patofiziološkega odziva na okvaro srčne mišice.
Za genetsko pogojene kardiomiopatije (hipertrofična in dilatacijska) prav tako velja, da so pogostejše pri moških, kar je presenetljivo, saj so vezane na avtosomno dedovanje. Poleg tega so zapleti pri kardiomiopatijah (nenadna srčna smrt) pogostejši pri moških. Kar pa kaže na večjo kompenzacijo genskih nepravilnosti pri ženskah.
Moško športno srce
Dr. Jug je tudi poudaril, da se odziv srca in žilja na telesno aktivnost med spoloma prav tako pomembno razlikuje. Športno srce pogosteje zaznamo pri moških in tukaj ne gre samo za profesionalne športnike, ampak tudi za posameznike, ki na teden v povprečju kolesarijo 10 ur, kar je že dovolj, da se jim utrip zniža s 65 na 55 udarcev na minuto. To je stanje, kjer se že zazna prilagoditev srca na vzdržljivostno vadbo z večjo hipertrofijo in hitrejši maksimalni porabi kisika med naporom. Moški so tako telesno bolj prilagojeni na vzdržljivostne obremenitve kot ženske.
Prav tako je povišan krvni tlak pogostejši pri moških, domnevno zaradi intenzivnejše prevzdraženosti renin-angiotenzin-aldosteronske osi ter slabše biološke razpoložljivosti dušikovega monoksida. To vodi v hitrejše napredovanje sprememb na srcu in žilju, tudi boljšo odzivnost na zdravljenje z zaviralci angiotenzin konvertaze in angiotenzinskih receptorjev v zdravljenju povišanega krvnega tlaka, preprečevanju ateroskleroze in obvladovanju srčnega popuščanja.
Vloga endogenega testosterona
Tudi nizka raven endogenega testosterona je povezana s tveganjem za zgodnjo koronarno bolezen in z zvečanim tveganjem za srčno-žilno umrljivost, pa tudi s povišanim krvnim tlakom, neodzivnostjo na inzulin, metaboličnim sindromom in moteno presnovo krvnih maščob. Glede na omenjena dejstva se je hitro ponudila možnost, da bi se testosteron dodajal v obliki nadomestnega zdravljenja. Podatki manjših raziskav so nakazali, da utegne nadomestno hormonsko zdravljenje pri starejših moških izboljšati odzivnost na inzulin in presnovo krvnih maščob, povečati prekrvavljenost srčne mišice pri koronarnih bolnikih ter zvečati telesno zmogljivost pri bolnikih s srčnim popuščanjem. Klinične raziskave pa so ponudile raznolike izsledke: nekatere so nakazale, da nadomestno hormonsko zdravljenje poveča tveganje za srčno-žilne dogodke, nekatere tega niso potrdile. Tukaj se povezuje vzporednice z nadomestnim hormonskim zdravljenjem pri ženskah v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, kjer so opazovalne raziskave pokazale, da je hormonsko zdravljenje pozitivno vplivalo na srce. Tako se splošno nadomestno hormonsko zdravljenje priporoča le moškim z laboratorijsko potrjenim in klinično izraženim hipogonadizmom.
Bolniki z erektilno disfunkcijo potrebujejo celovito oceno in obvladovanje srčno-žilnega tveganja. Posamezniki v starostni skupini pod 50 let imajo tako več kot 20-odstotno tveganje, da bodo v naslednjih desetih letih utrpeli srčni infarkt ali možgansko kap. Ključnega pomena so prepoznavanje obvladljivih dejavnikov tveganja (dislipidemije, povišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni in kajenje), po potrebi ocena prisotnosti predklinične ateroskleroze ter zgodnja odločitev o intenzivnem obvladovanju posameznih dejavnikov tveganja.