In čeprav zdaj menimo da ne, bo podvprašanje ali je kronična venska bolezen vendarle lahko tudi eden od dejavnikov tveganja za nastanek bolezni srca, je na strokovnem srečanju, ki je potekalo v organizaciji Slovenskega farmacevtskega društva na Zg. Brniku maja letos, v uvodu povedal ugledni kardiolog prof.dr. Marko Gričar, dr.med.
» Za kaj v resnici gre pri KVB? Gre za poudarek v enem stavku – patofiziologijo in klinično sliko , ki govorita, da gre za preplet treh stanj, vnetja, okvare venskih zaklopk in posledično povečanega tlaka. To naredi težave na področju mikro in makro vaskularnega venskega povirja in ima hemodinamske in vaskularne posledice. In kako je s klinično sliko? Tudi, če še ne prepoznamo KVB, pa, kakor hitro se pojavi še edem, je očitno, da se je pojavilo še kronično vensko popuščanje.«
Arterijsko in vensko ožilje sta povezana
Anatomsko smo vedno ločili arterijsko in vensko ožilje, ki naj bi bila samostojna, v resnici pa sta mikrožilno povezana. TudI organizacijsko smo v medicini ti dve področji popolnoma ločili. Zaradi ostro omejene subspecializacije na specialiste za arterije in one za vene, lahko trdim, da bo v celotnem UKC znal z UZ pregledati tudi vene en sam arterijski specialist, pojasni prof. Gričar.
O dilemah med povezavo KVB in srcem
Že v preteklosti so se pojavljale dileme, ali imajo bolniki s KVB tudi več težav na srčno žilnem področju. A ker ni bilo pravih dokazov, se v to sroka ni poglobila, in vprašanje je ostalo neodgovorjeno. Nemci so se zato lotili povezave: med kronično vensko boleznijo (gledali so bolj napredovalo fazo) in tistimi s srčno žilnimi boleznimi. Končni cilj je bil izvedeti, koliko KVB je v njihovi populaciji. Mimogrede, tega podatka tudi pri nas nimamo, omeni prof. Gričar in nadaljuje:«Zanimalo jih je tudi koliko imajo ljudje v različnih fazah KVB pridruženih arterijskih bolezni in ali je povezava med njimi, oziroma ali je več obolevanja zaradi sočasno prisotne KVB.«
Obsežna študija potrdila povezanost med KVB in srčnožilnimi obolenji
Izvedli so obsežno raziskavo saj je bilo vanjo vključenih več kot 12.000 ljudi. Potekala je v Mainzu in jo leta 2021. objavili v elitnem strokovnem časopisu European Heart Journal (izhaja pod okriljem Evropske zveze za SRCE, ESC) z naslovom »Chronic venous insufficiency, cardiovascular disease, and mortality: a population study«. Pri kandidatih za vključitev v raziskavo so posebej beležili, ali so imeli ob osnovni bolezni, torej KVB, še komplikacije s področja arterijskega sistema. Iskali so povezavo za srčno žilne bolezni, kot so: atrijska fibrilacija, kongestivno srčno popuščanje, koronarna arterijska bolezen, periferna arterijska bolezen – PAB, možganska žilna bolezen ali kap in venski trombembolizmi. Opazovali so jih šest do osem let.
Raziskava je dokazala, da je KVB dejavnik tveganja za obolevanje na arterijsko srčnem traktu in da zviša tudi tveganje za smrt.
Klinična opredelitev stanja bolnikov s KVB
Klinične (clinical), etiološke, anatomske in patofiziološke dejavnike (CEAP) stadije pri KVB so označili takole, s tem pa tudi praktično opisali, kako napreduje bolezen.
C0 – ni vidnih sprememb KVB,
C0S – ni vidnih sprememb KVB, a simptomi so že, težke noge, napete
C1 – blage kožne spremembe, poudarjena venska risba, retikularna vena, nobena vena ni izbočena, drobne žilice se že kažejo.
C2 – izbočene vene – varice, ni pa še otekline
C3 – pojav otekline – EDEM
C4 – izrazite kožne, dostikrat nepovratne kožne spremembe, zadebeljena, indurirana, bela, luščeča se koža, ekcem, ipd., ni pa še razjede
C5 – razjede
C6 – bila je razjeda a je zazdravljena, vrnemo se na stadij 5.
Presenetljivi izsledki raziskave – skoraj polovica populacije ima težjo obliko KVB
Rezultati so pokazali, da je bilo bolnikov z razvito klinično sliko (sešteli so bolnike od C3 naprej) v populaciji 40,8 odstotka. »To je ogromno. To pomeni, da je močno razvita klinična slika, pri kateri je očitno vnetje že prešlo iz žile na okoliška tkiva in in povzročilo edem, kožne spremembe ali celo razjede. Mi nimamo svojih podatkov, imamo pa podatke izpred desetih let (evropska študija, The Vein Consult Programme), kjer se je tudi ugotovilo, da je bolezni veliko. Pri teh ugotovitvah pa je tudi ostalo, naredilo se takrat ni nič,« pojasnjuje prof. Gričar.
Kaj so še pokazali izsledki raziskave
- Izkazalo se je tudi, da je pri lahkih oblikah venske bolezni več mladih, pri starejših pa več težjih oblik KVB. To pomeni, da se ljudje s staranjem preselijo v težjo obliko, pomeni pa predvsem, da je bolezen kronična, ki z leti napreduje. Ne bo ostala na v začetnem stadiju, ko ni še nobenih znakov bolezni, C0, ne, naprej bo šla.
- Verjetnost zbolevanja za srčno žilnimi boleznimi v naslednjih 10 letih pri stanjih C3 – do C6 verjetnost za nastanek le teh postane visoka. Začne se nenadoma pri C3, in nato do faze C6 skokovito narašča.
- Od osmega leta naprej so opazovali pogostost smrti – pokazalo se je, da z leti ljudje bolj umirajo za srčno žilnimi bolezni, če imajo hkrati tudi bolj razvito KVB (od stopnje 3-6). »Tukaj pa že človek zastriže z ušesi a je to sploh mogoče, da je to povezano?« se sprašuje prof. Gričar.
- V tabelah, ki ponazarjata podatke o zbolevanju in o umiranju se je izkazalo, da imajo bolniki s KVB stopnje C3 do C6 , tveganje da bodo zboleli za SŽB za 2,6 x večja kot zdravi. Gre za statistično značilnost, ki se ne bi smela zanemariti – saj je jasno dokazano, da je KVB dejavnik tveganja za zbolevanje na arterijsko srčnem traktu, poudarja predavatelj.
Predvidevanje za smrt – tudi povezano z napredovalo KVB
Pri predvidevanje za smrt so eliminirali vplive spola, starosti in že od prej pridružene SŽB. Verjetnost pri bolnikih z edemom, da bodo umrli v naslednjih letih je bila 1,66 odstotka in še več, za 1,74 odstotka, če so imeli kožne spremembe ali celo razjede. To je nesporen dokaz, je verjetnost, da boste umrli za SŽB, če imate KVB za 65 do 75 odstotkov višja, opozarja prof. Gričar.
Da je neodvisna povezava med KVB in SŽB predstavlja visoko tveganje ne samo za zbolevanje ampak je celo napovednik umrljivosti, je bila za raziskovalce veliko presenečenje. Njihov zaključek je bil, da imajo pacienti s to boleznijo večje tveganje da bodo zboleli za SŽB in tudi umrli zaradi nje.
Izkazalo se je, da imajo bolniki s KVB stopnje C3 do C6 , tveganje da bodo zboleli za SŽB za 2,6 x večja kot zdravi.
Treba je ukrepati – zaščititi vensko ožilje
Na vprašanje predavatelja, ali se prisotna strokovna publika bolj nagiba k sistemskemu ali lokalnemu pristopu zdravljenja KVB, slednja odgovori, da sistemsko. Problem ni na koži, kjer se vidijo varice? Ne, je globlje. Gre za kompleksen preplet vnetja, okvare zaklopk in hipertenzije. Mikro – makro. Vse je prizadeto. A proces poteka na žilni – venski steni, ki ima receptorje na katerega se vežejo levkociti. Imamo določena zdravila, s katerimi levkocite blokiramo – preprečujemo, da se vežejo nanje. Levkociti izločajo vnetne mediatorje, ki imajo kratko pot – le nekaj mikronov do venske stene, zelo hitro so skozi, še posebej, če je stena zaradi vnetja bolj prepustna. A bo vnetje nekaj časa ostalo omejeno na žilo? Bo, a ne za vedno, prej ko slej se bo razširilo, pojasnjuje prof. Gričar.
Pove tudi, da prelivanje vnetja v telesu nima meja. Zato zdravimo sistemsko, da se terapija po krvi dostavi točno tja, kamor mora. Na mesto vnetja. Poudari, da je čas, da se preneha z uveljavljeno prakso – opazujmo in čakajmo. Ukrepajmo odločno in pravočasno. To da zdravnik reče, pridite čez eno leto, pa bomo videli…to ni nič. Zatrimo vnetje v začetku, ne pustimo, da se razlije po telesu. Začetek sta tudi prvi, zgodnji fazi KVB. Ne čakajmo, ne delajmo na pol! Na začetku z malo akcije lahko naredimo ogromno. Gasimo začetni požar, slikovito razloži prof. Gričar.
Preberite tudi: https://bolezni-ven.si/o-bolezni/
Zdravilo Detralex si lahko predstavljate kot sredstvo, gasilni aparat, ki je registriran za gašenje naslednjih požarov – vse od C0 do C6 in ki vsebuje nekaj več sestavin kot druga podobna venoaktivna zdravila. Poudarjam pa, da je vsem dejavnikom tveganja za zdravje žil in srca je potrebno dodati še KVB. Natančno smo pojasnili, zakaj je KVB je pomembna za naše zdravje, predvsem za srce iz zakaj jo je potrebno začeti zdraviti zgodaj.
Zbudimo se, prav je, da rezultati raziskave vplivajo na naše dojemanje problema, zapostavljena KVB, pa mora priti v ospredje, sklene predavanje prof. Gričar.
