Skupno življenje z ostarelimi starši: Da ali ne in kako?

Sodobni način življenja je temeljito spremenil družine in njihovo dinamiko. Oblik, v katerih je skupaj živelo več generacij, skoraj ne poznamo več. Zelo se je spremenilo se je tudi staranje in odnos do njega.

Za večino svojcev velik stres predstavlja prevzemanje negovalnih opravil. Foto: Bigstock

Četrtina ljudi v starosti od 45 do 64 let prostovoljno skrbi za sorodnika, starega 65 let ali več. Skoraj 70 odstotkov ljudi, starejših od 35 let, pričakuje, da bodo enkrat v bodočnosti morali poskrbeti za svoje ostarele starše, in skrbi jih, kako bodo nalogo fizično in psihično zmogli.

Čeprav čas, ko najmanj eden od staršev ali starih staršev ne more več skrbeti zase, dandanes nastopi precej kasneje kot pred leti, do tega enkrat pride. Kako ravnati takrat? Ali ostarele starše vzeti k sebi ali pa bi bilo bolje poiskati drugačno možnost? Dilem je precej, navajamo najbolj pogoste.

Kako bodo na spremembo reagirali otroci in partner?

Odločitev, da starša vzamete k sebi, naj bo družinska, pri njej pa naj sodelujejo sodelovati vsi družinski člani. Tudi tisti, ki ne živijo z vami, na primer vaši bratje in sestre. Če so pri hiši majhni otroci, zna skupno življenje s starostnikom postati izjemno naporno. Če gre za najstnike, je sobivanje zanje lahko dragocena izkušnja.

Strokovnjaki svetujejo: če se bo vaše družinsko življenje zaradi tega, ker boste starša vzeli k sebi, dramatično spremenilo, je bolje, da tega ne storite. Če pa že, bodite pozorni na spremembe obnašanja pri starostniku ter na stres, ki ga to povzroča pri ostalih.

Kaj je vzrok za tako odločitev?

Je razlog za tako odločitev fizična nezmožnost očeta ali mame, da skrbi zase, ali gre za preprečevanje osamljenosti ali za pomoč pri žalovanju zaradi smrti zakonca? Ko boste to opredelili, boste tudi lažje organizirali sobivanje.

Precej drugače namreč je, če starš potrebuje pomoč pri vstajanju, hranjenju, oblačenju, kot pa če psihično trpi zaradi žalovanja. V praksi se pogosto dogaja, da starostnik svojega doma noče zapustiti, ker otrokom noče biti v breme. O tem se pogovorite pravočasno in ne šele takrat, ko začnete opažati, da starš hujša, ker si ne zmore več skuhati, ali pada v depresijo zaradi izgube partnerja.

Katera opravila boste s tem prevzeli?

Delanje družbe zaradi osamljenosti in čustvena opora so običajno lažji del posla. Kaj pa, ko se bodo pojavile težave z ravnotežjem, padci, izguba spomina, zmedenost …? O vsem tem se vnaprej pogovorite z njegovim/njenim osebnim zdravnikom.

Če je zdravstveno stanje prezahtevno za laika oziroma nekoga brez posebnih znanj in izkušenj, kar vi vsekakor ste, je potrebno razmisliti o drugih možnostih. Ne glede na to, kako radi imate svojega starša in kako bi naredili vse, da bi ga v zadnjih letih življenja imeli pri sebi.

Kako dobro ste se razumeli prej?

Za večino ljudi, ki skrbijo za druge, velik stres predstavlja prevzemanje negovalnih opravil, povezanih z intimno nego in opravljanjem toaletnih potreb. Številni se težko spopadajo tudi z motnjami spanja.

Starostniki včasih postanejo zelo nemirni in neprestano poskušajo oditi iz hiše, kar je izjemno naporno za vse, ki živijo z njimi. Razmisliti morate tudi o tem, kakšen odnos sicer imate s staršem, ki ga želite vzeti k sebi. Če so bila »težka« že družinska kosila, lahko pričakujete, da se bodo konflikti in stres pod skupno streho še povečali.

Kako boste ravnali, če/ko bo postala skrb prenaporna?

Izgorelost je redna spremljevalka družinskih članov, ki negujejo druge. Jo boste znali prepoznati pravočasno in kako boste ukrepali? Ne čakajte, da boste postali popolnoma izčrpani, vaša družina pa tik pred razpadom. Vzemite si čas zase in za stvari, ki so vam bile v veselje prej. Ta čas je resnično pomemben, da se odklopite in si napolnite baterije. V tem času naj skrb prevzame nekdo drug.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj