Ko smo ljudje začeli jesti (veliko) več, kot potrebujemo za normalno funkcioniranje, se je začelo obdobje debelosti, ki poveča zbolevanje za številnimi kroničnimi boleznimi. Slednje praviloma bolj prizadenejo starejše. Velja tudi, da je staranje že samo po sebi eden od pomembnih dejavnikov tveganja za mnoge bolezni.
Manj kalorij, manj kroničnih bolezni
Če želimo zmanjšati vnetje v telesu, odložiti začetek kroničnih bolezni in kakovostno živeti dlje, jejmo manj. To je sklepna ugotovitev nove študije, ki ponuja najbolj podroben vpogled v povezavo med kaloričnim vnosom in staranjem organizma doslej. Čeprav so prednosti omejevanja kalorij že dolgo znane, zadnja spoznanja kažejo, da to ni pomembno samo za izgled in počutje, pač pa vpliva tudi na degenerativne procese v celicah. Raziskavo so skupaj izvedli ameriški in kitajski raziskovalci, izsledke pa 27. februarja letos objavili v reviji Cell.
V prihodnosti tudi zdravila zoper staranje?
“Vemo, da omejitev vnosa kalorij – kar seveda ne pomeni ne-preskrbe telesa z vsemi potrebnimi hranili, podaljšuje življenjsko dobo. Zdaj pa smo odkrili tudi spremembe, ki se zgodijo v celicah in to povzročijo. Če bi nam uspelo razviti zdravila, s katerimi bi delovali nanje, bi lahko ustavili procese staranja v telesu ter preprečili številne kronične bolezni oziroma jih za precej časa odložili,” pravi prvopodpisani avtor študije prof. dr. Carlos Izpisua Belmonte iz Inštituta Salk.
Staranje največji dejavnik tveganja za kronične bolezni
Staranje je največji dejavnik tveganja za številne človeške bolezni, vključno z rakom, demenco, diabetesom in metabolnim sindromom. Omejitev kaloričnega vnosa se je v živalskih modelih pokazala kot eden od najbolj učinkovitih ukrepov za njegovo zaustavitev. In čeprav raziskovalci že dolgo vedo, da se posamezne celice z leti spreminjajo in da je kalorični vnos pri tem pomemben, niso poznali mehanizmov, ki vplivajo na to.
Kalorični vnos in staranje
Raziskovalci Instituta Stalk so v sodelovanju s tremi nekdanjimi alumniji stalkovega Gene Expression laboratorija, ki vodijo raziskovalne programe na Kitajskem, raziskali vpliv kaloričnega vnosa na staranje. Celice podgan, ki so zaužile 30 odstotkov manj kalorij, so primerjali s celicami podgan na običajni prehrani. Živali so bile na dieti od 18. do 27. meseca starosti. Pri ljudeh bi bilo to približno enako nekomu, ki sledi dieti z omejenimi kalorijami od 50. do 70. leta starosti. Analizirali so 170 tisoč celic iz 40 različnih celičnih vrst. Pri vsaki od njih so z uporabo genske sekvenčne tehnologije tudi izmerili izražanje posameznih genov. Pregledali so tudi, koliko različnih vrst celic se nahaja znotraj posameznih tkiv.
Največji vpliv na imunski sistem in presnovo lipidov
Ugotovili so, da se mnoge starostne spremembe, ki se pojavijo pri živalih na običajni prehrani, pri tistih, ki jedo manj, ne pojavijo. Pri njih so mnoga tkiva tudi v starosti močno podobna tistim, ki jih imajo mlade živali. V povprečju kar 57 odstotkov sprememb, ki so jih opazili v tkivih podgan na običajni prehrani, ni bilo prisotnih pri podganah na dieti z omejenim kalorijam.
Največji vpliv omejenega kaloričnega vnosa je bil (preko delovanja na izražanje posameznih genov), na celice imunskega sistema in na presnovo lipidov. Število imunskih celic se je pri živalih z omejenim vnosom kalorij drastično povečalo v skoraj vsakem preučevanem tkivu. V rjavem maščobnem tkivu je kalorično omejena prehrana spremenila raven ekspresije mnogih protivnetnih genov na raven, ki je tipična za mlade živali.
