Za dodatna pojasnila pri prepoznavanju simptomov in kaj sami lahko naredimo za uspešnejšo preventivo, smo prosili dr. Nušo Ilc, dr. med., specialistko družinske medicine iz Zdravstvenega doma Kočevje.
Tako koronavirus kakor tudi gripa in prehlad, so ključni dejavniki virusne etiologije. Vsem trem je skupno, da so njihovi povzročitelji virusi. Začetni simptomi pri okužbi z novim koronavirusom in virusom gripe so zelo podobni. V prvi vrsti se pojavijo utrujenost, glavobol, bolečine v mišicah ter kosteh, povišana telesna temperatura in tudi kašelj.
Prvih pet dni okužbe se zgolj na podlagi opisanih simptomov zelo težko določi, za katero vrsto obolenja gre. Šele po petih dneh od začetka simptomov se pojavijo bolj specifični simptomi in znaki. Za novi koronavirus je tako značilna izguba vonja in/ali okusa. Izguba vonja lahko traja tudi od 7 do 28 dni, včasih celo tudi več, in poteka brez kongestije nosu, kar pomeni, da običajno ni prisotnega nosnega izcedka. Drugi značilni simptom za novi koronavirus je glavobol, ki je običajno lociran nekoliko bolj frontalno, ni pa nujno, pogoste so tudi prebavne težave – ocenjujejo, da se pri 40 odstotkih primerov pojavi driska. Pri okužbi z novim koronavirusom običajno klinično ugotavljamo z avskultacijo poke v plučih v primeru prizadetosti spodnjih dihal, pojasni zdravnica.
Mrzel ali hladnejši zrak povzroči skrčenje žil v sluznici in s tem, ko se žile skrčijo, se zmanjša sekrecija sluzi, ki sicer zaščitno deluje na sami sluznici in preprečuje, da bi se bodisi naselile ali razmnožile bakterije ali virusi, in če tega ni, uspešno razmnoženi virusi povzročijo okužbo.
Gripa
V nadaljevanju dr. Ilc razloži, da je nekoliko drugače pri okužbi z virusom gripe, kjer se simptomi običajno pojavijo od tri do štiri dni po okužbi. Za gripo je značilno poleg že prej naštetih skupnih simptomov tudi boleče grlo in solzenje oziroma vnetje očesne veznice. Kašelj je pri gripi običajno bolj produktiven, medtem ko je pri okužbi z novim koronavirusom bolj suh. Pri gripi se občasno pojavi tudi bruhanje, zelo redko pride do izgube vonja, če že, je to tri dni po okužbi. Pomembno je tudi poudariti, da je pri gripi izguba vonja povezana z nosno kongestijo, kjer je prisoten izcedek iz nosu.
»Seveda pa le na podlagi simptomov in znakov ne moremo z gotovostjo trditi, ali gre za okužbo z novim koronavirusom, za gripo ali pa zgolj za navaden prehlad. Zato je vedno treba opraviti PCR-test, ki je najbolj zanesljiv, in s tem preprečimo širjenje morebitne okužbe z novim koronavirusom ali z virusom gripe,« poudari dr. Ilc.
Prehlad
Pri prehladu, ki je prav tako virusno obolenje in ga običajno povzročajo rinovirusi, dr. Ilc pojasni, da redko oziroma skoraj nikoli ne opazimo začetnih znakov, kot je to pri okužbi z novim koronavirusom ali gripo. Običajno ni bolečin v mišicah, ni driske, bruhanja, tudi ni povišane telesne temperature, vsaj ne na začetku. Začetni znaki pri prehladu so tako izcedek iz nosu in boleče žrelo, lahko se pojavi tudi kašelj. Sam prehlad traja običajno od tri do sedem dni. Prehlad navadno ne pušča nobenih posledic, telo si popolnoma opomore v razmeroma kratkem času.
Prehlad pri otrocih
Kako pa je s prehladom pri otrocih? Pri otrocih, ki imajo nezrel imunski sistem oziroma je ta še v razvoju, pogosto pride do prehladnih obolenj, še zlasti, če so v vzgojno-zdravstvenih zavodih. Najboljša je simptomatska terapija, saj ni specifičnega zdravljenja. Pri prehladu otroku ponudimo tekočino, skrbimo, da odvaja vodo in opravljamo dosledno čiščenje morebitnega zamašenega nosa. Potrebno je opazovanje otroka, in če se stanje zaplete, bodisi pride do vnetja ušes, prehlad napreduje v okužbo spodnjih dihal ali privede celo do laringitisa (vnetja obnosnih votlin), pa to zahteva obravnavo pri zdravniku.
Pomembna je preventiva
Za uspešno preprečevanje virusnih okužb, kjer gre za kapljično širjenje, je zelo pomembno umivanje in razkuževanje rok ter kihanje in kašljanje v rokav. Pri okužbi z novim koronavirusom smo se veliko naučili o preventivnih ukrepih in o tem, kako pomembno je njihovo dosledno upoštevanje. Sam prenos virusa poteka kapljično s kihanjem ali kašljanjem, neposredno na sluznico ali posredno iz kontaminirane površine, ki jo z rokami prenesemo v nos ali oči. Ravno zato je še toliko pomembnejše izvajanje preventivnih ukrepov.
Cepljenje kot najpomembnejši del zaščitnega ravnanja
Za zaključek dr. Ilc pojasni še samo patofiziologijo pri okužbi z respiratornimi virusi: »Mrzel ali hladnejši zrak povzroči skrčenje žil v sluznici in s tem, ko se žile skrčijo se zmanjša sekrecija sluzi, ki sicer zaščitno deluje na sami sluznici in preprečuje, da bi se bodisi naselile ali razmnožile bakterije ali virusi, in če tega ni, uspešno razmnoženi virusi povzročijo okužbo. Za večino virusnih obolenj ni specifičnega zdravljenja. Zato še enkrat poudarjam, da je za omejitev/zamejitev širjenja virusa zelo pomembno preventivno ravnanje. Med preventivno ravnanje seveda štejemo tudi cepljenje proti novemu koronavirusu, kot tudi gripi.«
