Preobčutljivost na živalsko dlako je ena od najbolj pogostih alergij, med nosilci pa prevladujejo mačke. Zadnje ugotovitve kažejo, da vzrok ni v dlaki, pač pa v njihovi slini.
Mačke, ki se ljubko sukajo okoli kolen, znajo povzročiti tudi precej zdravstvenih težav. V njihovi prisotnosti začnemo kihati, kašljati, solzijo se nam oči… Pojav prepoznamo takoj – alergija na mačjo dlako. Najnovejše raziskave potrjujejo, da mačja dlaka s tem, da naš imunski sistem pretirano reagira, nima veliko skupnega. Ključ se skriva v mačji slini – natančneje v beljakovini, ki jo slednja vsebuje, in ki jo mačke ob “umivanju” vnesejo na dlako.
Aminokislina iz jajc nevtralizira Fel d1
Po desetih letih raziskav so strokovnjaki potrdili, da je alergijska reakcija na mačke posledica beljakovine v njihovi slini, imenovane Fel d1. “Ko se mačke umivajo, se Fel d1 prenaša na dlako. Gre za beljakovino, ki jo proizvajajo vse mačke – ne glede na starost, spol, dolžino dlake ali telesno težo,” pojasnjuje imunolog Ebenezer Satyaraj, in nadaljuje:
“95 odstotkov ljudi, ki so občutljivi za mačke, se odzove na protein Fel d1. Domnevali smo, da če v mačjo prehrano vnesemo določeno aminokislino iz kokošjih jajc, se slednja veže na Fel d1 in ga nevtralizira v mačji slini. Rezultati so bili neverjetni. Dokazali smo lahko, da lahko zmanjšamo količino aktivnega Fel d1 v mačjih dlakah za povprečno 47 odstotkov. “
Izvirno objavo (v angleščini) najdete TUKAJ.
Bi pomagalo uživanje več jajc?
Nikakor ne, pravijo znanstveniki. Jajc so odličen vir beljakovin (aminokisline v njih naše telo izkoristi 101%), vendar – brez ostalih hranil svoje vloge ne opravijo. Pri nekaterih se učinki izničujejo, pri drugih krepijo.
Vitamin D in kalcij
Kalcij in vitamin D sta za delovanje našega telesa nujno potrebna in se med seboj dopolnjujeta. Kot večina hranilnih snovi se tudi kalcij vsrka v tankem črevesu, vendar za to potrebuje pomoč vitamina D. Dnevna potreba po kalciju pri zdravem odraslem je 1000 miligramov na dan, najpogostejši vir pa so mleko in mlečni izdelki. Kozarec mleka (2 dcl) vsebuje 240 miligramov kalcija. 50 gramov sira vsebuje približno 500 miligramov kalcija. Dober »zelenjavni« vir kalcija so ohrovt (10 dag ga vsebuje 150 miligramov), špinača, rukola, kitajsko zelje. Od sadja velja izpostaviti acai jagode (10 dag vsebuje 260 miligramov kalcija), pa tudi suhe fige, suhe slive, pomaranče. Dober vir kalcija so tudi mandlji – v 10 dag ga je 264 miligramov.
Pri starejših se potreba po kalciju in vitaminu D poveča: prvega potrebujejo 1200 miligramov na dan, drugega pa 600 miligramov na dan.
Natrij in kalij
Večina ljudi porabi več natrija, kot ga zaužije. Glavni vir natrija je hrana, ki vsebuje kuhinjsko sol. Zadnje študije so pokazale, da ne drži, da preveč natrija dviguje krvni tlak in poveča možnosti za kap ali srčni infarkt. Presežek soli se izloči skozi ledvice, proces pa poteka ob pomoči kalija. Smernice priporočajo 2000 miligramov kalija in od 1200 do 1500 miligramov natrija na dan. Čeprav Slovenci zaužijemo v povprečju dvakrat več natrija, kot je priporočeno, smo po srčno-žilnih boleznih pod evropskim povprečjem. Vzrok: glavni vir slanosti naših živil je kuhinjska sol (in ne kemikalija natrijev glutamanat, ki daje slan okus predelanim živilom), ter večji vnos kalija preko sadja in zelenjave.
Tudi mediteranska dieta, ki velja za zelo zdrav način prehranjevanja, ne skopari s slanimi živili.
Vitamin B12 in folat
Vitamin B12 in folna kislina oziroma folat tvorita enega od najboljših prehranskih parov. Folat je oblika folne kisline, ki je prisotna v naravi. Gre za vodotopno obliko vitamina B9, ki jo najdemo predvsem v zelenolistnati zelenjavi in stročnicah. B12 pomaga telesu vsrkati folat, skupaj pa pomagata telesu pri delitvi in razmnoževanju celic – mehanizmu, s katerim telo nadomesti odmrle celice. Dobri viri vitamina B12 so meso, jajca in mleko. Prehranske smernice priporočajo 2,4 mikrograma vitamina B12 in 400 mikrogramov folne kisline dnevno. Ljudje, ki ne uživajo mesa, imajo pogosto pomanjkanje vitamina B12.
Cink in baker
Cink in baker sodita v skupino hranil, ki »se ne marata«. Če je v tankem črevesu veliko cinka, se vsrkavanje bakra zmanjša in lahko pride do pomanjkanja. Zato zdravilom, ki vsebujejo cink, pogosto dodajajo baker.
