Avtor: Mojca Koprivnikar
Spanje je nujno potreben proces za preživetje. Pri pojavu motenj se je zato treba odzvati čim prej in poiskati strokovno pomoč, če težave ne prenehajo. Pomanjkanje spanja ima lahko namreč hude posledice.
Med drugim povečuje tveganje za nastanek srčno-žilnih obolenj, sladkorne bolezni, visokega krvnega tlaka, lahko povzroča psihične težave, nihanja razpoloženja, slabo koncentracijo idr. O tem, kako si pomagati, smo govorili z Boni Pajntar Plut, univ. dipl. psihologinjo in terapevtko medicinske hipnoze.
»Za dobro dnevno počutje in normalno delovanje nujno potrebujemo dovolj dolgo in kakovostno nočno spanje. In kako vemo, da smo se dovolj naspali? Zbudimo se spočiti, kar nam omogoča normalno opravljanje dnevnih dejavnosti in aktivnosti,« pripoveduje terapevtka. Motnje spanja oziroma nespečnost pa so pogostokrat povezane s starostjo, zato so tudi te težave veliko pogostejše pri starejših ljudeh. Otroci in mladostniki običajno s spanjem nimajo težav.«
Upad hormona melatonina – »spalnega hormona«
Boni Pajntar Plut razloži, da so vzroki za pogostejše pojavljanje tovrstnih motenj pri starejših sicer različni, eden izmed ključnih pa je upadanje hormona melatonina. »Ta je izmed vseh antioksidantov za možgane najpomembnejši ter sodeluje tudi pri uravnavanju spanja in budnosti. Naravno je, da ravni melatonina začnejo naraščati proti večeru in dosežejo najvišjo raven ponoči, v zgodnjih jutranjih urah pa spet začnejo padati.« »Spalni« hormon sintetizira žleza češarika v možganih, ta poleg spanja nadzira še naše kognitivne funkcije in imunski sistem. Po 80. letu starosti ga češarika ne proizvaja več, zato se pojavlja tudi vedno več težav s spanjem.
»Če je naš ritem spanja povsem zdrav, bomo zvečer v približno 15 minutah zaspali. Če je ta čas daljši in se to pogostokrat ponavlja, pa že govorimo o motnji spanja. Najpogostejša motnja spanja pri odraslih ljudeh je nespečnost, pojavljajo pa se lahko tudi druge motnje, kot so: motnje dihanja v spanju, motnje spanja pri somatskih in duševnih boleznih, narkolepsija in tudi motnje v gibanju spanja. Sicer po mednarodni klasifikaciji poznamo kar 85 različnih motenj spanja. Z njimi se danes spoprijema približno tretjina prebivalstva, a le polovica jih poišče aktivno pomoč.«
Kako prepoznamo motnjo spanja?
Boni Pajntar Plut opisuje, da se pri starosti nad 65 let odstotek ljudi z motnjami spanja pomembno zvišuje. Pogostokrat so poleg spremenjene fiziologije zato krive tudi različne somatske bolezni, kot so motnje srčnega ritma, nočna astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen in različne bolečine, tudi duševne motnje, slabe spalne navade in zloraba zdravil. In kako lahko prepoznamo, da imamo motnje spanja? »Običajno govorimo o akutni in kronični nespečnosti. Akutna je navadno vezana na neki stresni dogodek. Težave ob takih okoliščinah običajno niso preveč skrb vzbujajoče, saj med normalizacijo življenjskih razmer običajno same izzvenijo. Kadar nespečnost traja tri tedne ali več od samega začetka, pa govorimo o kronični nespečnosti in je prepoznana kot motnja spanja, ki jo je treba zdraviti. Vse motnje spanja niso ozdravljive, jih pa v večini primerov lahko uspešno zdravimo. Motnja lahko postane tudi kronična bolezen, ki potrebuje vseživljenjsko zdravljenje; z njim učinkovito preprečujemo razvoj različnih mogočih zapletov. Preden začnemo bolnika z motnjami spanja zdraviti, je pomembno poiskati vzroke za motnjo. Zelo pomembno je tudi, da vse motnje spanja obravnavamo in zdravimo pravočasno in strokovno ter da ne uporabljamo le farmakološke terapije ter da se poslužujemo tudi drugih terapevtskih tehnik.«
S hipnozo do boljšega spanca
»Hipnoza, katere samo ime pravzaprav izhaja iz spanja, je lahko pri zdravljenju motenj spanja zelo učinkovita,« pove terapevtka. Hipnoza je spremenjeno stanje zavesti z usmerjeno pozornostjo, s povečano sugestibilnostjo in z zmanjšano zunanjo zavestnostjo. Gre za budno stanje intenzivne relaksacije in koncentracije, pri katerem se zavest oddalji od vsakodnevnih skrbi. V tem sproščenem stanju lahko podzavest kreativno odgovarja na sugestije, kar pacientu olajša spreminjanje neželenih lastnosti. »V hipnozi se lahko človek fizično in mentalno sprosti globlje kot v budnem stanju. Pacient lahko poveča svojo zmožnost koncentracije, doseže zmožnost spremenjenega zaznavanja, poveča ali zmanjša zmožnost spominjanja, pridobi nadzor nad normalno nenadzorovanimi fiziološkimi funkcijami, kot so: krvni tlak, krvni pretok in bitje srca, vpliva lahko tudi na delovanje votlih organov in pridobi toleranco za logične nesmisle.«
Pri posameznikih z motnjami spanja se terapijo začne s pomočjo različnih tehnik sproščanja, in sicer telesnega pa tudi psihičnega ter seveda s sugestijami, ki so usmerjene na posameznika. »Pri psihično povezanih motnjah spanja klientu prvenstveno pomagamo pri njegovi osnovni težavi (anksioznost, fobije, depresija …). Pomagamo mu, da se reši obremenitev iz preteklosti, da postane odpornejši na vsakodnevne obremenitve ter da se ne odzove s premočnimi in z dolgotrajnimi čustvi. Sugestije v hipnotičnem stanju delujejo veliko močneje in hitreje, velikokrat samodejno prek podzavesti,« razloži terapevtka.
Zdravila ali terapija?
Boni Pajntar Plut pravi, da se pri zdravljenju motenj spanja velikokrat priporoča uporaba različnih medikamentoznih sredstev, ki sicer pomagajo, a jih zaradi različnih stranskih učinkov ne bi smeli uporabljati več kot 14 dni, saj lahko po daljšem obdobju pride do zasvojenosti. »Pri uporabi medicinske hipnoze pri motnjah spanja z relaksacijskimi tehnika in s sugestijami pripravimo posameznika do tega, da je sproščen in miren v svojem vsakodnevnem življenju. Medicinska hipnoza kot terapevtsko sredstvo nima stranskih učinkov in je uspešna metoda za odpravljanje tovrstnih težav. Seveda pa je pomembno, da jo izvaja terapevt, ki je strokovno usposobljen in ima primarno izobrazbo s področja medicine ali psihologije.«
Z zdravimi spalnimi navadami do dobrega spanca
Če želimo, da bo naš spanec kar se da kakovosten, se je sicer dobro držati osnovnih pravil dobre higiene spanja: ura uspavanja in prebujanja naj bo vsak dan enaka – telo bo hitreje zdrsnilo v spanec, če ga navadimo na red – vstajamo in hodimo spat ob isti uri, prostor za spanje primerno zatemnimo in spimo v mirnem prostoru. Pred spanjem se izogibajmo težkim obrokom hrane in pitju alkoholnih pijač. Poskusimo se povsem umiriti in sprostiti, tako da težav, s katerimi se srečujemo prek dneva, ne nosimo seboj v posteljo. In še nekaj je zelo pomembno: posteljo uporabljajmo le za spanje, nikakor pa ne za učenje, gledanje televizije in podobno. Prav tako imejmo v mislih, da je čas, primeren za aktivno telesno vadbo, popoldne in na svežem zraku, ne pa zvečer. Redna aktivna vadba sicer res sprošča telo in pripomore k boljšemu in trdnejšemu spancu, vendar pa je ne izvajamo tik pred spanjem. Naj bo naš večerni ritual sproščanje uma pred spanjem; odložimo skrbi, ki so se nabrale v dnevu.
Foto: Bigstock