Avtor: Sanjin Švajger
S toplejšim vremenom se poveča tudi aktivnost klopov, ki prenašajo klopni meningoencefalitis (KME), virusno obolenje osrednjega živčevja.
Slovenija sodi med države z najvišjo obolevnostjo za KME, bolezni pa so izpostavljeni predvsem posamezniki, ki se veliko zadržujejo v naravi.
Primere KME vsako leto zaznavamo v vseh regijah. Najbolj ogrožena je Gorenjska, visoka pojavnost bolezni pa je tudi na Koroškem ter v osrednjeslovenski in celjski regiji, zato na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) opozarjajo na pomen zaščite. Po podatkih NIJZ število prijavljenih primerov KME iz leta v leto niha, v povprečju pa je letno prijavljenih približno 250 primerov bolezni.
Najučinkovitejši ukrep je cepljenje
Prof. dr. Franc Strle, dr. med., predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, opozarja na pravočasno zaščito pred boleznijo: »Aktivnost klopov je vremensko pogojena in se poveča ob začetku toplejšega obdobja. Zato strokovnjaki vsako leto opozarjamo na pomen pravočasne zaščite s cepljenjem, za katero se danes še vedno odloča premalo ljudi. Klopni meningoencefalitis lahko namreč na zdravju pusti resne posledice za vse življenje. Bolezen zahteva tudi dolgotrajno zdravljenje in rehabilitacijo, ki je povezana z ogromnimi stroški.« Pri tem poudarja, da na okužene klope ne naletimo samo v gozdu, ampak tudi na domačih vrtovih.
| Tveganju okužbe so izpostavljeni ljudje vseh starostnih skupin, v zadnjih letih pa narašča obolevnost starejših. Leta 2013 je bila od skupaj 309 prijavljenih zbolelih skoraj četrtina iz starostne skupine 50–59 let, več kot dve tretjini pa je bilo starejših od 45 let. Zbolela sta dva otroka, mlajša od pet let, in 30 otrok v starosti od 5 do 14 let. |
Cepljenje je najučinkovitejši ukrep za zaščito pred KME, zagotavljajo strokovnjaki. Na NIJZ ga zato priporočajo vsem osebam od enega leta starosti, ki se gibljejo ali živijo v območju, na katerem je KME endemičen. Priporočljivo je, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih z enomesečnim razmikom, da se zaščita pred boleznijo vzpostavi še pred aktivnostjo klopov. Tretji odmerek sledi čez 5–12 mesecev, nato pa so potrebni poživitveni odmerki, prvi čez tri leta, pozneje pa na pet let. Po 50. oziroma 60. letu starosti (glede na cepivo) so priporočljivi poživitveni odmerki na tri leta
Nizek delež cepljenih
Kljub naraščajočemu številu porabljenih odmerkov cepiva proti KME v zadnjih letih je delež cepljenih proti tej težki bolezni v Sloveniji še vedno zelo nizek, opozarja dr. Marta Grgič Vitek, dr. med., iz NIJZ. Najmanj en odmerek je prejelo okoli 12 % prebivalcev (raziskava iz leta 2007), redno pa se cepi 7,3 % prebivalcev (ocena za leto 2013 na podlagi podatkov poročil o izvajanju cepljenja). V Avstriji, ki ima podobno razširjenost povzročitelja bolezni, so z zelo odmevno promocijo cepljenja uspeli zvišati delež cepljenih s 6 % v letu 1980 na več kot 80 % v zadnjih letih, obenem pa se je močno znižalo število zbolelih.
Okužba tudi prek surovega mleka
Prof. dr. Tatjana Avšič Županc, univ. dipl. biol., z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani je razložila, da lahko okužbo z virusom KME zanesljivo potrdimo le z mikrobiološkimi metodami, saj so klinični znaki bolezni pogosto nezadostni za postavitev diagnoze. Opozarja pa tudi na dejstvo, ki je manj znano, in sicer da je okužba s KME mogoča tudi prek uživanja nepasteriziranega mleka: »V Sloveniji smo leta 2012 prvič dokazali izbruh okužbe z virusom klopnega meningoencefalitisa, ki je bila posledica zaužitja surovega kozjega mleka. Okužene so bile štiri osebe, pri treh osebah so se klinični znaki akutne vročinske bolezni razvili že po dveh dneh od zaužitja.«
Včasih je okužba mogoča že februarja
Klopi se nahajajo predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi in celo na vrtu. Do nadmorske višine 600 metrov je klopov veliko, v višjih legah pa jih je manj. Klopi prezimijo v listju, v skorji drevesnih debel in v površinskih zemeljskih plasteh. Ko se temperatura tal poviša, postanejo aktivni. Mila zima in vlažna pomlad okrepita dejavnost klopov, tako da se nevarnost okužbe s klopi začne včasih že februarja in traja vse do novembra.
|
Klopni meningoencefalitis je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa (Ixodes ricinus), in ogroža predvsem ljudi, ki se v obdobju aktivnosti klopov zadržujejo v naravnih žariščih bolezni. Bolezen običajno poteka v dveh fazah; prva faza se začne približno od 7 do 14 dni po vbodu klopa in poteka podobno kot pri gripi (utrujenost, slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina in glavobol). Pri večini bolnikov po nekaj dneh do treh tednih sledi druga faza bolezni z visoko temperaturo, močnim glavobolom, s slabostjo in z bruhanjem, lahko celo z nezavestjo ali s smrtjo. Na mestu vboda klopa pri klopnem meningoencefalitisu navadno ni opaznih sprememb na koži. Bolezen lahko pusti trajne posledice, kot so: glavobol, zmanjšana delovna sposobnost, zmanjšana sposobnost zbranosti, omrtvelost pa tudi ohromelost. KME je le redko smrtna bolezen (od enega do dveh odstotkov odraslih bolnikov). |
Kako pride po vbodu klopa do okužbe
Klop na koži človeka poišče primerno nežno mesto, na katerem se nanjo pritrdi tako, da porine globoko vanjo svoj ‘rilec’. Vbod ne povzroči bolečine, ker ima slina klopa anestezijski učinek, zato ga pogosto spregledamo. Če je klop okužen z virusom klopnega meningoencefalitisa in (ali) povzročiteljem Lymske borelioze (Borrelia burgdorferi), med sesanjem krvi na človeka lahko prenese povzročitelja bolezni. Po vbodu okuženega klopa ne pride vedno do okužbe gostitelja, lahko pa okužba poteka tudi brez bolezenskih znamenj – asimptomatsko. Osebe, ki so bile okužene z virusom klopnega meningoencefalitisa (ME), so zaščitene pred boleznijo.
Svetla oblačila in dolgi rokavi
Na sprehodih in izletih v naravo se pred klopi zaščitimo z oblačili, pri katerih je čim več kože pokrite (dolge hlače, dolgi rokavi, škornji, ruta). Oblačila naj bodo svetle barve, da klopa laže opazimo. Namažemo se z repelentom, katerega vonj odganja klope. Po vrnitvi iz narave natančno pregledamo telo, se stuširamo in umijemo glavo. Oblačila dobro skrtačimo in operemo. Če pri pregledu telesa opazimo klopa, ga čim prej previdno odstranimo. Klopa primemo s koničasto pinceto čim bližje koži in ga z enakomernim gibom izvlečemo. Če deli klopa ostanejo v koži, tudi te čim prej odstranimo. Za odstranjevanje klopov s kože ne uporabljamo olja, krem ali drugih mazil.
