Lymska borelioza je razširjena je po vsej Sloveniji. Letno pri nas zabeležimo več kot 6000 novih primerov bolezni in smo glede na incidenco, ki v nekaterih letih preseže 300 bolnikov na 100.000 prebivalcev, najbolj ogrožena populacija v svetu.
Potek bolezni lymske borelioze se med posameznikih razlikuje. Pri večini se simptomi zlahka zdravijo z antibiotiki. Nezdravljena limska borelioza se lahko razširi na srce, sklepe, živčni sistem in druge organe.
Zboli skoraj 7000 ljudi na leto
Tveganju za okužbo s povzročitelji bolezni, ki jih prenašajo klopi, so izpostavljeni ljudje vseh starostnih skupin, tudi otroci, še posebej tisti, ki se veliko gibajo v naravi oziroma opravljajo aktivnosti na prostem. V Sloveniji je letos (do 20.9. 2020) po podatkih NIJZ za lymsko boreliozo zbolelo 6563 oseb. Najvišja stopnja obolevnosti je bila v goriški regiji (617 na 100.000 prebivalcev). Sledita koroška regija ( 548 na 100.000 prebivalcev) in gorenjska regija (574 na 100.000 prebivalcev). Z borelijami okuženi klopi so razširjeni po vsej Sloveniji – za razliko od klopov, okuženih s povzročiteljem klopnega menigoencefalitisa, ki jih je največ na Gorenjskem, Koroškem in v ljubljanski regiji.
Cepiva proti lymski boreliozi ni
Cepiva proti lymski boreliozi pri ljudeh ni. Z ustreznim načinom življenja, primerno zaščito z oblačili in repelenti ter s čimprejšnjo odstranitvijo prisesanih klopov, lahko možnost okužbe pomembno zmanjšamo. Bolezen se običajno začne z rdečino, ki se pojavi nekaj dni do tednov po vbodu klopa, se počasi širi, na sredini bledi in dobi obliko obroča. Kožne spremembe trajajo nekaj tednov do mesecev. Že v času kožnih sprememb ali pa v prvih mesecih po izginitvi se lahko pojavi prizadetost živčevja, sklepov ali srca. Lymsko boreliozo zdravimo z antibiotiki. Zdravljenje je zelo uspešno in enostavno zgodaj v poteku bolezni, nekoliko bolj zapleteno pa pri zastaranih oblikah bolezni, ki pa so redke.
Nedavno odkrita beljakovina preprečuje napredovanje okužbe
Raziskovalci iz Univerze Yale so odkrili beljakovino, ki pomaga pri okužb iz Lymsko boreliozo. Preučili so več kot 1.000 človeških genov in analizirali njihove interakcije s 36 vzorci B. burgdorferi, ki povzroča Lymsko boreliozo. Ugotovili so, da beljakovina, ki zazna peptidoglikan 1 (PGLYRP1), deluje kot zgodnji opozorilni signal imunskemu sistemu. Če beljakovina PGLYRP1 primanjkuje, okužba obide imunski sistem in se razširi po telesu. “Če bi pri ljudeh lahko spodbudili sintezo več PGLYRP1, bi to pomagalo ne samo pri Lymski boreliozi, pač pa tudi pri številnih drugih okužbah,” je povedal Erol Fikrig, profesor epidemiologije na Univerzi Yale.
Raziskava je bila 11. novembra letos objavljena v PLOS Pathogens, v celoti pa jo najdete TUKAJ.
