Poglobljen vpogled v delovanje terapij, ki so močno spremenile kakovost življenja bolnikov, nam je predstavil nevrolog dr. Jožef Magdič iz UKC Maribor, ki se z multiplo sklerozo ukvarja že dolgo. Pred 15 leti je tako še v času specializacije sodeloval v raziskavi z interferonom kot zdravnik ocenjevalec. »Zadolžen sem bil za klinično oceno bolnikov z MS. Šlo je za dvojno slepo raziskavo, torej zdravnik, ki je te bolnike zdravil, in zdravnik, ki jih je ocenjeval, ni mogel biti ista oseba. Sam nisem vedel, katero zdravilo bolnik dobiva, zato sem bil lahko pri klinični oceni bolj objektiven.« Multipla skleroza ga tako spremlja že od samega začetka njegovega udejstvovanja v nevrologiji. Spremljal je tudi prihod novih možnosti zdravljenja te kronične nevrološke bolezni in s tem tudi napredek v obravnavi bolnikov.
Dr. Jožef Magdič, specialist nevrolog, UKC Maribor. Foto: Kinoks
Kakšne vrste zdravljenja poznamo pri MS?
Zdravljenje multiple skleroze lahko razdelimo v več skupin. Osnovno zdravljenje razdelimo v imunomodulatorno in imunorekonstitucijsko oziroma imunoobnovitveno zdravljenje, saj vpliva na imunski sistem tako, da zmanjša avtoimunsko vnetno aktivnost. Druga vrsta je simptomatsko zdravljenje, pri katerem na sam potek bolezni ne vplivamo. V tretji skupini so zdravila, ki jih uporabljamo za zdravljenje zagonov oziroma akutnih poslabšanj.
Zakaj je treba prepoznati multiplo sklerozo in začeti zdravljenje, kakor hitro je to mogoče?
Pri multipli sklerozi je na začetku bolezni v ospredju avtoimunsko povzročeno vnetje, ki lahko v osrednjem živčevju pusti trajne okvare. Zgodnje odkrivanje bolezni ter zdravljenje lahko te procese ustavita. Prej kot začnemo z zdravljenjem, več morebitnih zagonov in nevroloških posledic lahko preprečimo. Z leti trajanja bolezni se procesi in potek lahko spremenijo, pojavita se nevrodegeneracija in postopno napredovanje nevrološke prizadetosti. Za to fazo bolezni pa za zdaj žal ni na voljo učinkovitih zdravil, ki bi vplivala na sam potek.
Kakšna je razlika med imunomodulatornim in imunorekonstitucijskim zdravljenjem?
Imunorekonstitucijsko zdravljenje je pravzaprav druga oblika imunomodulatornega zdravljenja. Pri imunorekonstituciji skušamo z obdobnim, časovno omejenim odmerjanjem določenih zdravil ponovno vzpostaviti imunski sistem tako, da je njegov avtoimunski del bistveno zmanjšan, hkrati pa skušamo čim manj posegati v del imunskega sistema, ki ga potrebujemo za na primer obrambo telesa pred mikroorganizmi. Imunorekonstitucijsko zdravljenje lahko bolnik prejema obdobno krajši čas, saj učinkuje na daljši rok. Imunomodulatorno pa mora prejemati stalno, saj učinkuje le, dokler ga jemlje.
Kaj pomeni za bolnika zdravljenje z imunorekonstitucijsko terapijo?
Za bolnika to pomeni, da prejema terapijo krajše obdobje, posledično pa lahko pričakujemo daljše obdobje mirovanja bolezni. Imunski odziv bolnika po določenem obdobju ni več zavrt, učinek terapije je tako dolgotrajen.
Med novejšimi predstavniki imunorekonstitucijske terapije je na voljo tudi oralno zdravilo, ki se ga v dveh krajših ciklih odmerjanja jemlje doma v obliki tablet, tako da ni potreben obisk bolnišnice. Bolniki zdravilo dobro prenašajo, izkušnje z zdravljenjem doma in v svetu so tudi v času pandemije novega koronavirusa dobre.
Ali je bolnik v praksi soudeležen pri odločitvi o zdravljenju?
Da, zagotovo. Bolnikom praviloma predstavimo vse možnosti zdravljenja, tako da lahko izbirajo in se skupaj z lečečim nevrologom odločijo za najprimernejše zdravljenje. Vendarle gre za dolgoročno zdravljenje, zato morajo biti bolniki dobro seznanjeni s tem, zakaj prejemajo neko zdravilo in sprejeti režim, ki ga zahteva zdravljenje.
Ima spol kakšno vlogo pri odločanju za vrsto zdravljenja?
Seveda. Zdravljenje je treba prilagajati predvsem pri ženskah v rodni dobi, saj večina zdravil med nosečnostjo ni priporočljivih. Pri vseh zdravilih za zdravljenje MS pa je pomembno ustrezno načrtovanje nosečnosti v stabilnem obdobju bolezni ter sodelovanje med nevrologom in ginekologom.
Kakšni so obeti na področju zdravljenja MS?
Prihajajo nova zdravila in potekajo številne klinične študije z učinkovinami, ki imajo nove mehanizme delovanja in nova prijemališča na celicah imunskega sistema. Zdravljenje bolnikov z MS je tudi vedno bolj individualizirano in prilagojeno posamezniku ter njegovi bolezni.
Kako je z vodenjem bolnikov v času covid-19? Kaj bi svetovali ljudem, ki opazijo zgodnje simptome?
V večjih centrih smo opazili nekaj manj bolnikov z blagimi simptomi, a tisti z resnejšim potekom bolezni so prišli oziroma lahko pridejo do nas pravočasno.
Da je manj bolnikov z blažjimi in prehodnimi simptomi (mravljinčenje, odrevenelost …), ki pridejo do nevrološke obravnave, si razlagamo s tem, da se nekateri v času epidemije ne odločajo za obisk zdravnika, drugi pa morda do zdravnika pridejo težje. Kadar pride do težjih in značilnih simptomov bolezni, so ti bolniki zagotovo pravočasno napoteni do nevrologa. Vsekakor bi pozval bolnike, ki začutijo določene simptome, da se oglasijo pri svojem družinskem zdravniku.
V nevrološki ambulanti se lahko redni, obdobni pregledi opravijo telefonsko, bolnike s poslabšanjem pa moramo obravnavati osebno.
Večina imunomodulatornega zdravljenja poteka nemoteno, le pri imunorekonstitucijskem, ki je vsaj prehodno povezano z zmanjšanim delovanjem imunskega sistema, je potrebna previdnost. V fazi znižane odzivnosti imunskega sistema ne želimo tvegati okužbe. V času pandemije bomo tako bolj previdni pri dajanju najbolj potentnih zdravil.
