Mišja mrzlica: letos zbolelo že več kot 200 ljudi

Si predstavljate, da nekaj tednov po sprehodu v gozdu končate v bolnišnici, ker vam začnejo odpovedovati ledvice, vaš obraz pa je pordel zaradi pikčastih krvavitev? In da so za vaše stanje krive miši, ki jih na sprehodu niste niti videli, zboleli pa ste nekaj tednov potem, ko ste nevede prišli v stik z njimi.

Mišja mrzlica se v Sloveniji pojavlja vsako leto od spomladi do pozne jeseni. Vzrok za »mišja leta«, ko število zbolelih za več kot desetkrat preseže običajno letno povprečje, so ugodni okoljski pogoji. Foto: Bigstock

Mišja mrzlica, strokovno jo poimenujemo hemoragična mrzlica z renalnim sindromom, je okužba, ki jo povzroči stik z virusom, ki je v izločkih glodavcev. Najpogosteje se okužimo, ko vdihnemo prah, v katerem so spore povzročitelja, na primer takrat, ko čistimo klet, pometamo, selimo stvari, za poletje pripravljamo kamp opremo …

Največ okužb je v poletnih mesecih, ko smo veliko na prostem, najbolj izpostavljeni pa so ljudje, ki delajo v gozdovih ali na poljih. Statistika zadnjih let kaže, da je največ zbolelih v starostni skupini od 35 do 55 let, z več kot 70 % prevladujejo moški. Ker je inkubacijska doba dolga, lahko tudi več tednov, okuženi pogosto ne pomislijo, da je vzrok za njihove nenadne zdravstvene težave pospravljanje kleti pred mesecem dni ali čiščenje gozda dva tedna nazaj.

Letos nova žarišča, izstopata Primorska in Notranjska

Kako torej ravnati, da se ne okužimo z mišjo mrzlico, in kaj nas čaka, če se? O tem so na tiskovni konferenci spregovorile prof. dr. Tatjana Lejko Zupanc s Klinike za infektologijo in vročinska stanja UKC Ljubljana, prof. dr. Tatjana Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo UKC Ljubljana ter mag. Eva Grilc, epidemiologinja Nacionalnega inštituta za javno zdravje. »Vsakih nekaj let pride do večjega števila zbolelih za mišjo mrzlico. Letošnje leto je eno od njih. Zgolj v prvi polovici leta smo obravnavali skoraj toliko primerov kot ob zadnjem večjem izbruhu leta 2019 v celem letu, ko je zbolelo 252 ljudi. Letos po številu okužb izstopata primorska in notranjska regija, nova žarišča pa smo opazili na območju Idrije in Škofje Loke. Povprečna starost bolnikov je okoli 50 let pri ženskah in okoli 44 let pri moških. Vrh zbolevanja je v poletnih mesecih,« je uvodoma pojasnila Eva Grilc.

Od skoraj nič simptomov do odpovedi ledvic

Mišja mrzlica se v Sloveniji pojavlja vsako leto od spomladi do pozne jeseni. Vzrok za »mišja leta«, ko število zbolelih za več kot desetkrat preseže običajno letno povprečje, so ugodni okoljski pogoji: mile zime in dovolj hrane za glodavce, zaradi česar se njihovo število močno poveča. Mišjo mrzlico pri nas povzročata dva virusa – Puumala in Dobrava. Sodita v skupino hantavirusov, katerih naravni gostitelji so glodavci – rumenogrla in poljska miš ter gozdna voluharica. Virus Puumala je pogostejši, bolezen pa poteka v blažji obliki. Večino primerov mišje mrzlice pri nas povzroča prav ta virus. Virus Dobrava je manj pogost, potek bolezni ob okužbi z njim je pa običajno težji, je pojasnila prof. dr. Tanja Lejko Zupanc, predstojnica Infekcijske klinike.

Mišja mrzlica praviloma poteka v blagi obliki, bolniki popolnoma okrevajo. V nekaterih primerih pa je potek težek, s krvavitvami in akutno odpovedjo ledvic. Smrtnost je nizka – od 0,1 do 0,04 %. Začetek bolezni je nenaden z vročino, glavobolom, bolečinami v trebuhu. Zelo značilna simptoma sta zamegljen vid in pordele očesne veznice. Lahko pride do pikčastih krvavitev na obrazu, vratu in trupu. V drugi fazi bolezni (hipointenzivna faza) se začne razvijati ledvična okvara, lahko se pojavita nemir ali delirij. Sledi oligurična faza, v kateri je odpoved ledvic polno razvita, prisotne so krvavitve, lahko se razvije pljučni edem. Sledi faza poliurije, pretiranega izločanja urina, ki lahko traja več tednov. Vse faze se ne pojavijo pri vseh bolnikih, tudi sam potek bolezni je lahko zelo podoben drugim infekcijskim okužbam.

Vsi letošnji bolniki okuženi z virusom Puumala

Ob sumu na mišjo mrzlico je nujna mikrobiološka potrditev bolezni, v kateri dokažemo specifična protitelesa (IgM in IgG) v serumu ter hantavirusni genom, je pojasnila prof. dr. Tatjana Avšič Županc. »Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Ljubljana je edini laboratorij v Sloveniji, ki diagnosticira hantavirusne okužbe. Letos smo do srede junija analizirali več kot 500 vzorcev, od katerih jih je bilo več kot 200 pozitivnih. Vsi testiranci so bili okuženi z virusom Puumala.«

In na kaj moramo biti posebej pozorni? »Treba je biti pozoren na vročinske znake. Nenadoma se pojavijo visoka vročina, bolečine v mišicah, glavobol. Večina bolnikov ima tudi mrzlico, kar pri drugih virusnih okužbah ni tako pogosto. Na obrazu se lahko pojavijo pikčaste krvavitve. Eden od zgodnjih znakov mišje mrzlice je moten vid. Pride do znakov odpovedi ledvic, ki so bolj ali manj izraziti, lahko celo samo laboratorijski, brez kliničnih znakov. Vzrok za ‘mišja leta’, ko število zbolelih za več kot desetkrat preseže običajno letno povprečje, so ugodni okoljski pogoji: mile zime in dovolj hrane za glodavce, zaradi česar se njihovo število močno poveča,« je simptomatiko bolezni pojasnila Tatjana Lejko Zupanc.

Preventivni ukrepi preprečijo okužbo

Kako ravnati, da se čim bolj izognemo kontaminaciji? Zelo pomembno je, da se ustrezno zaščitimo pri opravilih na mestih, kjer opazimo, da so se zadrževali glodavci, je izpostavila Eva Grilc. »Vemo, da se okužimo z vdihavanjem prahu, v katerem so delci izločkov glodavcev. Preden se lotimo pospravljanja kleti, podstrešja itd., prostor najprej temeljito prezračimo. Zračenje naj traja vsaj 30 minut, v tem času se v prostoru ne zadržujemo. V prostor potem vstopimo zaščiteni z rokavicami, zaščitno masko, oblačili z dolgimi rokavi in hlačnicami. Če je mogoče, najprej z razkužilom, ki vsebuje klor, razkužimo predele, kjer so se zadrževali glodavci. Razkužilo naj deluje vsaj pet minut. Šele nato se lotimo čiščenja prostorov, ki naj bo mokro, da se ne dviguje prah. Pri aktivnosti v naravi se ne zadržujemo na mestih, kjer opazimo glodavce. Ne pijemo vode iz nepreverjenih virov, če imamo piknik, živila zavarujemo in varno odstranimo odpadke.«

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj