Temperature, ki presežejo 30 stopinj Celzija, pa poleg najmlajših še posebej ogrožajo starostnike. Center za geriatrično medicino je izdal priporočila za preprečevanje poslabšanja zdravstvenega stanja starejših oseb ob povečani toplotni obremenitvi.
Splošna priporočila za ravnanje ob visokih dnevnih temperaturah
- Zadržujte se v osenčenih in ohlajenih prostorih (ne pozabite na ohlajene javne površine). V kolikor nimate klimatske naprave, zračite bivališče v nočnem času, čez dan imejte okna zaprta.
- Uporabljajte ventilator, ki pa v ekstremni vročini ne zadošča.
- Pijte več vode in to preden začutite žejo. Izogibajte se ledeno hladnim tekočinam, saj lahko dražijo prebavila. Ne uživajte pijač, ki vsebujejo alkohol, kofein ali teofilin (pravi čaj), saj slednje učinkovine povečajo izločanje vode. Zaužijte toliko tekočine, da bo boste dnevno izločili običajno količino seča, ki ne sme biti temen. Kakšna je običajna barva in količina seča, opazujte v obdobju, ko so temperature normalne.
- Če nimate učinkovitega hlajenja prostora, se večkrat dnevno hladite s tuširanjem ali kopanjem.
- Uporabljajte ohlapna, lahka in svetla oblačila.
- Ne uporabljajte štedilnika, ker ta dodatno segreva prostor.
- S sosedi, prijatelji ali sorodniki se dogovorite za občasen nadzor.
Kako pa se ob veliki toplotni obremenitvi obnaša naše srce? Telo se ob višjih temperaturah zraka skuša ohladiti, zato se poveča znojenje, razširijo se krvne žile in posledično pride tudi do večjega pritiska na srce. Ob vročinskih valovih se zato poveča verjetnost srčnega infarkta, ki so mu najbolj izpostavljeni bolniki z boleznijo venčnih žil. Znaki, ki opozarjajo na infarkt so: stiskajoča bolečina v osrednjemu delu prsnega koša, ki se širi na vse strani, bleda ter vlažna koža, oteženo dihanje, slabost in pogosto tudi bruhanje. Če so prisotni navedeni znaki takoj poiščemo zdravniško pomoč, ker je drugače lahko prepozno. Pomembno je, da v poletnih mesecih tudi preventivno poskrbimo za zdravje našega srca. Najbolje se je izogibati največji vročini in soncu med 11 in 16 uro ter si poiščemo hladen prostor.
Možni zapleti in kako ob njih ravnamo
Ob visokih temperaturah izgubljamo večjo količino vode z znojenjem. Večja izguba tekočin poveča učinkovitost zdravil za nižanje krvnega tlaka. Z dodatno uporabo zdravil za odvajanje vode lahko v tem primeru povzročimo prekomerno izsušenost telesa. Zato je v času visokih temperatur koristno dnevno merjenje krvnega tlaka sede in stoje.
Ob rednem jemanju zdravil za nižanje krvnega tlaka je slednji lahko nizek najprej stoje, nato pa tudi sede. Če je krvni tlak stoje nizek, zmanjšate ali prehodno opustite odmerek zdravil za nižanje krvnega tlaka. O tem obvestite osebnega zdravnika. Če se telesna masa zniža pod običajno ali ciljno, zmanjšate ali prehodno opustite zdravila za odvajanje vode. Tudi o tem obvestite osebnega zdravnika.
Znaki toplotne izčrpanosti so: močno znojenje, onemoglost, hladna, bleda koža, hiter in šibek pulz, slabost in/ali bruhanje, omotica.
Kako ukrepamo?
- Umaknite se v hladnejše prostore
- Ležite in razrahljajte oblačila
- Pijte po požirkih – obilno
- Aktivno se hladite z uporabo vlažnih tkanin in uporabo ventilatorja
- Če se bruhanje ne ustavi, takoj poiščite zdravniško pomoč
Znaki toplotnega udara so: telesna temperatura nad 39°C, vroča in pordela koža, hiter in močan utrip. Možni so krči in motnje zavesti. Pri navedenih znakih je potrebno takoj poklicati 112 ter posameznika umakniti v hladen prostor ter ga začeti hladiti s hladnimi, vlažnimi tkaninami ali hladno kopeljo! Pri motnjah zavesti prizadeti osebi ne smemo ponujati tekočine.
Ne pozabimo na štirinožne prijatelje
Psi so izredno občutljivi na visoko vročino zato pri njih obstaja velika nevarnost toplotnega udara. Psi in mačke v koži, razen v šapah nimajo žlez znojnic, katere so zelo pomembne pri uravnavanju telesne temperature. Ta se niža z znojenjem, zato se hladijo preko jezika. Jezik je vlažen in z izparevanjem sline hladi kri, ki teče po žilah v jeziku. V hudi vročini živali tako pospešeno dihajo in imajo na široko odprt gobček iz katerega visi jezik. Pri zelo visokih temperaturah ali naporu, tak način hlajenja odpove, zato pride do nevarnega pregretja organizma ̶ hipertermije, ki je za žival lahko usodna.
Ob primeru toplotnega udara žival damo v hladen (klimatiziran) prostor. Z mrzlimi, mokrimi brisačami najprej hladimo tačke, rep, ušesa, trebuh in nato celo žival položimo v kad s hladno (vendar ne premrzlo) vodo. Hladimo toliko časa dokler ne dosežemo spet normalne telesne temperature (39⁰C). Daleč najpogostejši vzrok za nastanek toplotnega udara s smrtnim izidom pri psih je, da jih pustimo v zaprtem avtomobilu. V njem namreč ob sončnem vremenu temperatura po petih minutah naraste za 4⁰C, po 30 minutah za 16⁰C in po eni uri za 26⁰C. Tako pri zunanjih 34⁰C temperatura v avtu po pol ure doseže 50⁰C in po eni uri celo 60⁰C. Zato moramo vedeti, da naš avto pri tako visokih zunanjih temperaturah, tudi če stoji v senci, ali če pustimo nekoliko odprto okno, postane »pečica«. Bodimo odgovorni in ne puščajmo živali v avtu, tudi ne »samo za pet minut«.
Nenehna opozorila glede nevarnosti prekomernega izpostavljanja vročemu poletnemu soncu, niso nikoli odveč. Kajti ranljivi smo veliko bolj kot si mislimo in napačno ali prepozno ukrepanje (pre)pogosto pusti nepopravljive posledice na zdravju. Zdravje pa je naše največje bogastvo, kar se zavemo šele, ko ga izgubimo.
