Povezovalna komunikacija v partnerskih odnosih

0
323

Avtor: Javor Škerlj Vogelnik

Ko preživljamo daljši čas z eno in isto osebo, si dopuščamo bližino, intimnost in spolnost; prej ali slej pa lahko poleg vseh prijetnih doživetij na dan privrejo tudi razni strahovi in frustracije.

Kako lahko znotraj partnerstva uporabljamo način komunikacije, ki nam bo hkrati omogočal povezanost in na drugi strani polno avtentičnost, hkrati varnost in pripadnost ter na drugi strani svobodo in raziskovanje? Spodaj navajam nekaj predlogov, ki vam bodo mogoče lahko v pomoč pri komunikaciji znotraj vašega partnerskega odnosa.

Kompromisi kot strategija, ki nas v odnosu ne podpira v polnosti

Ko se odločim, da bom dajal tebi in se zato odrekal delu sebe, delujem iz prostora pomanjkanja zavedanja, da obstaja možnost, da oba lahko v polnosti zadovoljujeva svoje potrebe in hkrati ohranjava stik drug z drugim.Največkrat se zataknemo zaradi pomanjkanja stika na ravni osnovnih potreb, ki jih delimo vsi ljudje, npr. po intimnosti, varnosti, pripadnosti, radosti, ljubezni, spolnosti, svobodi, raziskovanju, po rasti …

Pomembna sta torej kakovosten stik in pripravljenost za kreativno raziskovanje načinov sobivanja, ki podpirajo potrebe obeh oseb znotraj partnerstva.Kot bi rekel Marshall Rosenberg, začetnik jezika nenasilne komunikacije, je življenje prekratko, da bi se odrekali. Vsak trenutek, ko ne dajemo iz prostora radosti, izgubljamo – mi in oseba, ki od nas prejema.

Potrebe, ki jih zadovoljujemo znotraj in zunaj partnerskega odnosa

Strategije oziroma načini za zadovoljevanje naših potreb se lahko nanašajo na potrebe, ki si jih želimo zadovoljevati znotraj partnerstva, in na potrebe, ki jih mogoče lažje zadovoljujemo v odnosih zunaj partnerstva. Tako lahko znotraj partnerstva zadovoljujemo potrebe npr. po spolnem izražanju, intimnosti, varnosti in pripadnosti ter si zamislimo še druge strategije za zadovoljevanje svojih potreb zunaj partnerstva, npr. svoboda, osebni prostor, raziskovanje. Ob tem smo v obziru in dogovarjanju s partnerjem.

“Za zadovoljevanje tovrstnih potreb lahko uporabimo neskončno različnih strategij oziroma načinov delovanja.”

Če želimo znotraj enega odnosa zadovoljevati veliko večino svojih potreb in s svojimi strategijami nismo fleksibilni, lahko to odnos in osebo, s katero smo v odnosu, bistveno obremeni. Človeške potrebe se torej razumejo kot univerzalni izraz življenja znotraj ljudi in niso vezane na specifično osebo, lokacijo, dejanje, čas ali na predmet.

Prevzemanje odgovornosti za lastne občutke

Naš partner ni in ne more biti odgovoren za našo bolečino, frustracije ali manifestacijo katerih koli drugih občutkov. Deluje lahko samo kot sprožilec za tovrstne občutke, medtem ko se vzrok zanje skriva znotraj nas, naših travm, načina, kako življenje dojemamo in si ga interpretiramo.

Recimo, da nam partner reče nekaj, kar v nas sproži občutke bolečine. Na izbiro imamo dve možnosti: prva, bolj znana je ta, da pozornost preusmerimo v svoje misli ter začnemo partnerja obsojati in kriviti za svoje počutje. Tako vedenje navadno vodi v razdor.Druga možnost je, da preusmerimo pozornost iz svoje glave v telo ter v stik s tovrstnimi občutki, ki so se sprožili. S sočutjem prevzamemo odgovornost za lastne občutke ter jim posvetimo prostor in dih, da se manifestirajo. Na tak način lahko prek stika z lastno bolečino, ki se je sprožila ob tem, ko nam je partner nekaj rekel, pridemo v globlji stik s seboj in svojimi nezadovoljenimi potrebami.

“Ko se nam uspe dokopati do potreb, ki jih ne uspemo zadovoljevati ob vedenju svojega partnerja, jim najprej sami pri sebi dajmo prostor in jih ovekovečimo kot dragocen del našega bitja.”

Iz stika, ki smo ga vzpostavili s seboj, zdaj lažje nadaljujemo komunikacijo, ki bo prosta razdiralnega jezika, obsodb, okrivljanja in zahtev ter tako povečamo možnosti za obojestransko slišanost in upoštevanost. Za usvajanje veščine zaobjemanja lastnih občutkov je potrebne kar nekaj vaje in na začetku bomo potrebovali več časa za vzpostavljanje stika s seboj. S prakso pa lahko ta proces steče v nekaj trenutkih ali vdihih.

Razdiralno vedenje kot tragičen poizkus zadovoljevanja lastnih potreb

Zavedanje, da so naše potrebe enakovredne potrebam partnerja ter da se oba iz trenutka v trenutek vedeva s svojim najboljšim mogočim namenom zadovoljevanja ene izmed potreb, lahko v odnos prinese kakovost sočutja. V težavnih situacijah naj nam bo torej v ospredju zaobjemanje in povezovanje s potrebami, ki se skrivajo izza partnerjevega in pa tudi našega lastnega (razdiralnega) vedenja.

Vprašanja za razmislek

Kdaj smo se nazadnje vprašali, kaj so hrepenenja našega partnerja? Jih lahko naštejem vsaj pet?

Kolikokrat partnerja povprašamo po tem, kako se lahko mi sami in kaj lahko naredimo z namenom, da obogatimo njegovo življenje?

Ali se ob tem, ko skušamo zadovoljevati svoje potrebe, hkrati borimo tudi za zadovoljitev partnerjevih potreb?

Kolikokrat naredite nekaj za partnerja in se vam ob tem porodijo občutki dolžnosti ali krivde, ter katerim svojim potrebam se s tovrstnim dejanjem odrekate in katere potrebe s tovrstnim dejanjem zadovoljujete?

Spolnost kot potreba in spolnost kot strategija

Spolno izražanje je ena izmed osnovnih človeških potreb, znotraj partnerstva pa imamo na voljo vec različnih načinov, s katerimi lahko to potrebo zadovoljujemo.

Potreba po fiziološki spolnosti je torej enakovredna potrebam po intimnosti, varnosti, ljubezni, priznanju ali pa kateri drugi potrebi. Tovrstne potrebe lahko uspešno zadovoljimo obenem znotraj spolnega odnosa s partnerjem ali pa ločeno. Bistveno pa je, da posvetimo enako mero obzira vsem potrebam.

“Ko nam v partnerstvu primanjkuje kapacitete za zaobjemanje potreb obeh partnerjev, se lahko zapletemo v igro moči in odrekanja, pri čemer svoje potrebe skušamo zadovoljiti na račun partnerjevih.”

Za nas in partnerja je lahko koristno zavedanje potreb, ki jih želimo zadovoljiti v primerih, ko v spolni odnos vstopimo, in pa tudi v primerih, ko spolni odnos zavrnemo. S tem, ko ustvarimo varen prostor, znotraj katerega z obzirom ovekovečimo in prisluhnemo potrebam, ki so v danem trenutku najbolj izražene pri obeh, si povečujemo možnosti za zadovoljujoče partnerstvo.   

Najava dogodka: 

V maju 2019 se bo v Sloveniji prvič odvil mednarodni intenzivni trening nenasilne komunikacije (iit) pod okriljem mednarodnega centra za nenasilno komunikacijo (www.cnvc. org). gre za 9-dnevni rezidenčni trening, ki se ga bo udeležilo okoli 50 ljudi z vsega sveta. s podporo štirih priznanih certificiranih trenerjev se bodo udeleženci učili veščin jezika povezovalne komunikacije in njegove dejanske aplikacije v osebne odnose, odnose na delovnem mestu in v druge življenjske situacije. Za več informacij obiščite https://iit.nvc.si.  

 
Javor Škerlj Vogelnik je dipl. prof.
športne vzgoje z večletnimi izkušnjami poučevanja otrok in odraslih v športu. V zadnjih letih med drugim deluje kot trener komunikacijskih veščin v poslovne okolju, na univerzah, v mladinskih centrih in drugih organizacijah. Spletne strani:
www.povezovalna-komunikacija.si www. lake.si  
www.panlights.com  

 

Foto: Bigstock, Osebni arhiv