Odsotnost gledalcev med pandemijo koronavirusa je opazno vplivala na uspešnost športnikov na lanskem svetovnem pokalu v biatlonu 2020, kaže nova študija Univerze Martina Lutherja. Tekmovalke so se na tekmah brez gledalcev slabše odrezale pri streljanju in bolje pri teku, pri moških pa je bilo ravno obratno.
Če nas drugi gledajo, to vpliva na uspešnost
Teorija socialne primerjave navaja, da če nas ljudje gledajo, to vpliva na uspešnost. Prisotnost občinstva izboljša izvajanje preprostih nalog, zlasti tistih, ki zahtevajo vzdržljivost. Pri bolj zapletenih koordinacijskih nalogah pa ta povezava doslej ni bila jasno dokazana, pojasnjuje Amelie Heinrich iz Inštituta za športne vede na MLU. Je športna psihologinja, ki sodeluje z nemško mladinsko biatlonsko reprezentanco. V svoji novi študiji je izkoristila posebne razmere v športu, ki jih je povzročil koronavirus.
Pandemija povzročila posebne okoliščine tudi v športu
»Pandemija koronavirusa je ponudila edinstveno priložnost za proučevanje vpliva občinstva na športne dosežke v resničnem svetu, in kot znanstvenica sem jih seveda želela izkoristiti,« pravi avtorica. Primerjala je tekaške in strelske dosežke biatloncev in biatlonk iz sezone 2018/2019 z njihovimi nastopi v sezoni 2020. V analizo je zajela 83 sprintov in 34 skupinskih štartov. “Rezultati so bili pričakovani: moški so ob navzoči publiki tekli hitreje, streljali pa slabše. Tek zahteva predvsem vzdržljivost, streljanje pa je naloga, ki zahteva predvsem koordinacijo. Presenetilo pa nas je, da je bilo pri ženskah ravno obratno. V prisotnosti gledalcev so tekle počasneje, streljale pa v povprečju za 1 sekundo hitreje. Na koncu je bila njihova uspešnost za 5 odstotkov večja,« pojasnjuje Heinrich.
Vprašljiva splošnost teorije socialne primerjave
“Prvič sploh se je zgodilo, da smo dokazali drugačen učinek občinstva na moške in ženske,” pravi profesor Oliver Stoll, vodja oddelka za športno psihologijo na MLU. Večina prejšnjih študij na to temo je bila namreč izvedena predvsem z moškimi. “Naša študija odpira zanimiva nova vprašanja o veljavnosti teorije socialne primerjave in kaže, da bi lahko obstajala naravna razlika med moškimi in ženskami. Zanimivo bi bilo to temeljiteje raziskati tudi pri drugih športih,« še pove Heinrich.
Zaenkrat raziskovalci le ugibajo o vzrokih za opažene razlike. “Možno je, da imajo stereotipi, značilni za spol, pomembno vlogo,« pravi Heinrich. »Na primer, moški veljajo za fizično močnejše – stereotip, ki bi ga prisotnost gledalcev lahko okrepila. Nekatere študije tudi kažejo, da se ženske na povratne informacije iz publike odzivajo bolj občutljivo. V vsakem primeru pa naše ugotovitve potrjujejo, da je v psiholoških študijah potrebno upoštevati spol kot močan vplivni dejavnik.”
Izvirno objavo v celoti najdete TUKAJ.
