… zato moramo skrbeti za redno in pravilno čiščenje ustne votline, saj število mikrobov v ustih lahko doseže tudi 20 milijard. Število je mogoče zastrašujoče, a vedeti je treba, da je večina teh mikrobov koristna in nam pomaga pri prebavi pa tudi odpornosti.
Vseeno pa se v zanemarjenih ustih že v štirih urah nakopičijo tiste najbolj škodljive bakterije, ki povzročajo težave in bolezni, zato je redno, temeljito in pravilno čiščenje zob in dlesni izjemnega pomena. Čiščenje pa začnemo takoj, ko zraste prvi zob.
Kako in s čim poteka pravilno čiščenje zobnih površin?
Zobozdravniki, specialisti z ustnimi higieničarkami zobozdravstvenega centra Babit, povejo, da za pravilno čiščenje zob potrebujemo več pripomočkov, in sicer zobno ščetko, zobno nitko in/ali medzobno ščetko ter seveda zobno pasto.
»Čiščenje začnemo s primerno zobno ščetko, ker pa z njo ne očistimo vseh ploskev zob, je nujno treba nadaljevati tudi z zobno nitko in/ali medzobno ščetko. Pravilna izbira zobne krtače je izjemno pomembna, saj z nepravilno lahko naredimo tudi škodo. Lahko pa si pomagamo tudi z električno. Danes najpogosteje priporočamo izbiro mehke zobne ščetke. Kadar uporabljamo pretrdo, si lahko poškodujemo dlesni, ki se odzovejo tako, da se umaknejo, zob pa je videti vse daljši. Koliko je ščetka mehka, ni odvisno le od tega, koliko vlaken ima, ampak tudi od tega, kako dolga so ta vlakna, koliko snopov je na določeni površini, koliko so snopi razmaknjeni in koliko vlaken je v snopu. Ščetka z zelo gostimi, kratkimi vlakni na majhni površini je lahko trša kot ščetka z daljšimi, redkejšimi vlakni. Izberimo takšno ščetko, ki ima primerno majhno glavo in ki ima na koncu glave ožjo obliko, da lahko dobro dostopamo do vseh predelov v ustih. Začnemo lahko s ščetko »soft«. Če nam je preveč trda, naslednjič kupimo »x-soft«. Če se nam zdi preveč mehka, poskusimo še z »medium«. Pri tem bodimo predvsem pozorni na poškodbe dlesni, ki po ščetkanju ne smejo biti ranjene oziroma odrgnjene. Kot dodatek ustni higieni so priporočljive tudi čopaste ščetke, saj lahko dosežejo težko dostopna mesta v ustni votlini.«
Ustna higieničarka opisuje, da so za temeljito ustno higieno pomembni tudi pravilni gibi in način čiščenja. Ščetkati začnemo v spodnji čeljusti zadaj in se sistematično pomikamo naprej – vedno in vsak dan na enak način. Ščetko postavimo pol na dlesen in pol na zob ter ščetkamo z nežnimi krožnimi gibi vsak zob približno 10 sekund. Tako se pomikamo z zoba na zob najprej z zunanje strani, potem še z notranje. Na koncu z drsnimi gibi poščetkamo še grizne površine zob. Isto ponovimo v zgornji čeljusti. Ščetkanje naj ne bo premočno. Sicer na splošno velja, da je čiščenje zob potrebno najmanj dvakrat dnevno.
Največ oblog se kopiči v medzobnih prostorih. To so mesta, na katerih se obloge tudi najteže odstranijo, saj jih jezik, žvečenje in ščetka ne dosežejo, zato čiščenje nadaljujemo z nitkanjem oz. s čiščenjem medzobnih prostorov. Tudi nitk je več vrst, in sicer za mostičke, implantante, tesne zobe itn. Če ste v zadregi, katera je najprimernejša za vas, vam pri izbiri prave nitke pomaga zobozdravnik ali ustna higieničarka. Nitkamo lahko enkrat dnevno, najbolje zvečer, ko si lahko pred spanjem vzamemo več časa. Začnemo spet zadaj. Nitko previdno z žagajočimi gibi vtaknemo med dva zoba, nato se naslonimo na prvi zob in z nežnimi žagajočimi gibi potegnemo navzgor, potem še na drugi zob. Tako nitkamo vse medzobne prostore. Če želimo biti še temeljitejši, lahko dodatno očistimo tudi jezik. Za to potrebujemo strgalo za jezik, ki ga nežno potisnemo proti grlu, naslonimo na jezik in z mehkimi gibi potegnemo proti konici jezika. Ponovimo od 3- do 5-krat.
Posledice nepravilno očiščenih zob
»Milijoni bakterij se nahajajo na površini zob in sestavljajo zobne obloge, ki so s prostim očesom nevidne. Vidne postanejo šele po nekaj dneh neumivanja oz. nepravilnega umivanja zob, saj se obloga s časom debeli. Mikrobi so na zobeh, dlesni in tudi na jeziku, ki je hrapav organ z veliko površino; ta je razbrazdana in jim nudi toplo zavetje. Mikrobi presnavljajo sladkorje iz neočiščenih zobnih oblog in pri tem tvorijo kisline, ki razjedajo sklenino in dentin, kar imenujemo zobna gniloba ali karies. Pri tem pa proizvajajo tudi snovi, ki oddajajo neprijeten vonj. Karies je torej gnitje, ki napreduje proti sredici zoba, ki je živo tkivo, in tam se začno bolečine. Zob odmira, bakterije pa si pripravijo pojedino. Dlesen ob zobeh postane živo rdeče barve, kar kaže na vnetje. Na dlesninem robu torej imunski sistem bije krvavi boj proti naraščajočim kolonijam mikroorganizmov. Temu pravimo vnetje dlesni ali gingivitis. Sčasoma to vnetje preide v kronično obliko, pri kateri propada tudi kost in dlesen se vse bolj umika. Temu pravimo parodontalna bolezen, ljudski izraz pa je tudi paradontoza,« opisuje specialist parodontolog. Tudi gnitje zob in propadanje mehkih tkiv v ustni votlini povzročata slab ustni zadah. To je resno stanje, zaradi katerega trpi celotno telo, čeprav se človek tega mogoče ne zaveda. Parodontalna bolezen pripomore k nastanku ateroskleroze in krvnih strdkov ter s tem veča možnost srčne ali možganske kapi. Pri osebah s sladkorno boleznijo se lahko ta ob parodontalni bolezni celo poslabša. Pri nosečnicah so dokazali povezavo s prezgodnjim porodom. Zaradi nesaniranih kariesa in parodontalne bolezni lahko zobje in obzobna tkiva propadejo do te mere, da je zob treba izpuliti ali pa je že sam tako majav, da mu ni pomoči. Zaradi izpadlih zob imamo hude težave s samozavestjo in z videzom, nasmehom in govorom, ne moremo več normalno žvečiti in kmalu imamo lahko opravka s kroničnimi glavoboli in z bolečinami v čeljustnih sklepih.
Premazi, ki pokažejo nečistoče zobnih površin
Če nismo prepričani, ali so naši zobje dovolj očiščeni, si je priporočljivo pomagati s posebnimi premazi in tabletami, ki nam pokažejo mesta, ki smo jih slabo očistili. Barvilo obarva zobno oblogo, zato jo lahko vidimo in tudi odstranimo. Po nekajkratni uporabi takšnih tablet tako vidimo, kje so tista mesta, ki jih slabo očistimo, zato smo lahko na teh mestih temeljitejši pri ščetkanju. Po umivanju zob zgrizemo tabletko, ki obarva zobne obloge, in splaknemo z vodo. Če na zobeh ni rdeče in modro zabarvanih delov, smo bili pri čiščenju temeljiti, v nasprotnem primeru pa je treba dodatno ščetkati na mestih, na katerih vidimo obarvane obloge. Obloge, ki so modro obarvane, so stare obloge (24 ur in več), svetlejše rožnate obarvane obloge pa so na zobeh prisotne manj časa.
Ustna voda – da ali ne?
Ustne vode se v zobozdravstvu uporabljajo predvsem zaradi njihovega protibakterijskega učinka. Zavedati pa se moramo, da nobena ustna voda ni sposobna odstraniti oblog okrog zob in nadomestiti mehanskega čiščenja, zato sta pri vzdrževanju dobre ustne higiene poleg izbire ustrezne ščetke ključni predvsem pravilna tehnika ščetkanja in uporaba zobne nitke. Če ima posameznik optimalno ustno higieno in zdrava obzobna tkiva, spiranje z ustno vodo ni potrebno, saj imajo ustne vode lahko poleg koristnega protibakterijskega delovanja tudi neželene stranske učinke, kot sta izsušenost ust in zabarvanje sklenine. »Največkrat zobozdravniki predpisujemo uporabo ustne vode kot dodatek po kirurških posegih ali takrat, kadar je ustna higiena otežena. Na trgu se pojavljajo ustne vode z različnimi učinkovinami (npr. alkohol, klorheksidin itn.), zato se pred uporabo posvetujte s svojim zobozdravnikom; ta bo za vas izbral najprimernejšo, če bo sploh potrebna.«
Foto: Bigstock
