Rak ustnega predela – pogostnost pri nas in tveganje za nastanek

Rak ustnega predela zajema kancerogene spremembe ustnice, ustne votline in ustnega dela žrela. Gre za eno od pogostejših malignih obolenj pri nas in predstavlja 54 odstotkov primerov raka glave in vratu.

Rak ustnice je pri nas najpogostejši v starostni skupini nad 80 let, rak ustne votline in ustnega žrela pa v starostni skupini 55 do 59 let. Preživetje je najboljše pri raku ustnice, ki ga tudi največkrat odkrijejo v omejenem stadiju. Foto: Bogstock

Okoli 80 % bolnikov z rakom ustnega predela na zdravljenje napotijo zobozdravniki, čeprav je del klinične preiskave v ambulanti izbranega osebnega zdravnika tudi osnovni pregled ustne votline.

Dejavniki tveganja za razvoj bolezni so spol, starost, slaba ustna higiena, kajenje, pretirano uživanje alkohola, neuravnotežena prehrana, izpostavljanje sončnim žarkom, nižji socialno-ekonomski status, okužba s HPV. Slednji se v zadnjih letih namenja vse več pozornosti. Izkazalo se je namreč, da je veliko bolnikov z rakom ustnega predela HPV-pozitivnih: delež v Evropi znaša 16 odstotkov. Protokol diagnosticiranja raka ustnega predela pri nas ni natančno opredeljen, v primeru opazne spremembe v ustni votlini, ki ne izgine v dveh tednih, mora oseba takoj obiskati zobozdravnika, ki se odloči za nadaljnje postopke (pogostejše opazovanje, napotitev k specialistu).

Razjeda v ustnem predelu tipična sprememba

Do 70 % raka ustnega predela nastane iz predrakavih sprememb, ki se v obliki razjed in drugih oblik najpogosteje pojavijo na jeziku, ustnem dnu in licih. V 95 % gre za ploščatocelični karcinom. Čeprav je predrakave spremembe, ki nakazujejo raka ustnega predela, razmeroma lahko ugotoviti, je večina primerov odkritih v razširjenem stadiju. Stopnja preživetja je le okoli 50 % in ostaja nespremenjena kljub napredku v diagnosticiranju in zdravljenju. V Sloveniji k osnovnemu bremenu raka ustnega predela največ prispeva rak ustnega dela žrela. Za klinični pregled je težje dostopen, bolniki sami pa zdravniško pomoč iščejo šele pri resnejših simptomih: bolečini, otekanju ustnega predela, težavah pri žvečenju in požiranju, krvavitvah.

Incidenca in tveganje za nastanek raka ustnega predela v letih 2005−2014 (J. Blatnik, V. Zadnik, B. Artnik, 2019)

Analizirali podatke za tri desetletja

Raziskovalci (v raziskovalni ekipi so bili J. Blatnik, V. Zadnik in B. Artnik) so analizirali podatke o incidenci in preživetju pri raku ustne votline v Sloveniji za obdobje 1985 – 2014. Pregledali so podatke za 9442 bolnikov in jih v končno analizo zajeli 7190. Povprečna starost preiskovancev je bila 59,8 let, z 83,4 odstotki so prevladovali moški.

Analiza podatkov je pokazala, da je bil rak ustnice je bil najpogostejši v starostni skupini nad 80 let, rak ustne votline in ustnega žrela pa v starostni skupini 55 do 59 let. Preživetje je bilo najboljše pri raku ustnice, ki so ga tudi največkrat odkrili v omejenem stadiju. Njegova pogostnost upada, za razliko od raka ustne votline in ustnega žrela, kjer število bolnikov narašča. »Tveganje, da bodo moški, rojeni v Sloveniji leta 2014, do svojega 75. leta starosti zboleli za rakom ustnice, je petkrat večje kot pri ženskah; tveganje, da bodo zboleli za rakom ustne votline, je skoraj trikrat večje kot pri ženskah; tveganje, da bodo zboleli za rakom ustnega dela žrela, je šestkrat večje kot pri ženskah, « poročajo raziskovalci.


Število novih primerov raka ustnega predela glede na mesto in starost bolnikov ob postavitvi diagnoze v letih 1985−2014 (J. Blatnik, V. Zadnik, B. Artnik, 2019)

Pomanjkljivo opredelovanje primarnega mesta raka

Pri analizi podatkov so ugotovili tudi, da je opredeljevanje točnega primarnega mesta raka na Prijavnici rakave bolezni pomanjkljivo. Ker to lahko privede do nenatančnih epidemioloških podatkov o bremenu raka ustnega predela, so pripravili razdelitev, ki je glede na etiološke dejavnike ter klinično in epidemiološko obravnavo tega raka bolj primerna za slovenski prostor. Priporočajo razdelitev na mesto nastanka: ustnica, ustna votlina in ustni del žrela. Izpostavljajo tudi pomen stalnega strokovnega izpopolnjevanja zobozdravnikov in družinskih zdravnikov o raku ustnega predela ter osveščanje javnosti o pomenu preventive in zgodnjega odkrivanja bolezni.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj