Bazalnocelični karcinom – novi pristopi zdravljenja tudi pri nas

0
7870

Avtor: Sanja Vilfan Švajger

Tema o čezmernem in nezaščitenem izpostavljanju soncu je v poletnih dneh stalnica pogovorov. Prav tako smo deležni seznanjanja o škodljivih učinkih in posledicah za kožo, kot je kožni rak, zlasti o melanomu. Kaj pa druge nemelanomske oblike kožnega raka, ki so bistveno pogostejše? 

Na Onkološkem inštitutu v Ljubljani smo za pojasnila povprašali onkologinjo dr. Janjo Ocvirk.

Pa začniva pogovor o razlikah – torej v čem se nemelanomski kožni rak razlikuje od melanomskega tipa bolezni in kako pogosto se pojavlja?

»Nemelanomski kožni rak je bistveno pogostejši od melanomskega; v Sloveniji vsako leto za njim zboli dva tisoč bolnikov. Od tega je 80 odstotkov bazalnoceličnega karcinoma, 20 odstotkov pa je spinocelularnega karcinoma. Ta rak poteka bistveno počasneje kot melanom, je manj invaziven, zelo redko zaseva in počasi raste. Ima dobro ozdravljivost, ki se lahko doseže že z lokalnim načinom zdravljenja, če je odkrit dovolj zgodaj, pa se po kirurškem zdravljenju niti ne ponavlja.«

Kako pa bi opisali bazalnocelični karcinom?

»Je ena izmed oblik kožnega raka; na pogled je podoben spinoceličnemu karcinomu, oba pa se razlikujeta od melanoma. Melanom je pigmentirana, obarvana lezija kože, bazalnocelični karcinom pa je običajno v barvi kože; včasih je le rahlo obarvan. Raste na koži, lahko površinsko, lahko kot nodus, in se vrašča tudi v globino, v obliki korenin drevesa, zato je treba biti pri kirurški odstranitvi natančen, izrez pa je širok. Ravno ta oblika rasti bazalnoceličnega karcinoma je tista, ki velikokrat vodi v lokalne ponovitve. Je pa to vrsta raka, ki izjemoma, le redko zaseva.«

Kako to, da to obliko kožnega raka kljub pogostosti tako slabo poznamo?

»Vzrokov je verjetno več. Eden je ta, da zboleva starejša generacija, drugi je, da so to spremembe na koži, ki pravzaprav niso videti kot rak. Če marsikdo že pigmentiranih sprememb ne prepozna, teh gotovo ne bo. Večinoma ga izrežemo in ponovitev ni. Prav zato se ne govori o njem, saj so smrti zaradi tega raka maloštevilne.«

Kateri dejavniki prispevajo k razvoju te tako imenovane »svetle oblike« kožnega raka? In kateri posamezniki oziroma skupine imajo visoko tveganje, da nekoč zbolijo zanjo?

»K nastanku tega bazalnoceličnega karcinoma pripomore pretirana izpostavljenost soncu, kronična in akutna. Ravno tako škodi uporaba solarija, dovzetnejša je tudi koža, ki je spremenjena zaradi sončnih opeklin. Zato so večjemu tveganju izpostavljeni tisti, ki imajo poklice na prostem, gozdarji, gradbeni delavci, kmetje in drugi ter vsi, ki so izpostavljeni sončenju zaradi športa (poleti in pozimi). Pogosteje zbolevajo tudi bolniki, ki uporabljajo imunosupresive (zdravila za zmanjšanje odpornosti, npr. po transplantacijah); pri njih se ta rak tudi pogosto večkrat ponovi, in to na različnih mestih. Seveda pa so tveganju izpostavljeni tudi vsi, ki so dovzetnejši za sončne opekline, torej ljudje s svetlo kožo in svetlimi lasmi.«

Kje se najpogosteje pojavlja in na katere znake moramo biti pozorni?

»Najpogosteje se pojavlja tam, kjer smo kronično najbolj izpostavljeni soncu: glava, vrat, roke, okončine. Pojavlja se kot majhna sprememba, kot majhna ranica, ki se ne zaceli več tednov.«

Na koga naj se bolnik, ki opazi posebnost na koži in ga ta skrbi, najprej obrne? Na osebnega zdravnika, dermatologa, mogoče na kirurga?

»Na koži lahko nastajajo številne spremembe in treba se je zavedati, da seveda niso vse rakaste. Prva pot je do osebnega zdravnika, ki bo bolnika pregledal in ga napotil k ustreznemu specialistu, če bo to potrebno.«

Ali je pomembno, kdo začne zdravljenje, za na primer izid zdravljenja? Kakšne so danes možnosti zdravljenja in kaj to pomeni za prognozo?

»Še vedno je v ospredju kirurgija, a možnosti zdravljenja je več. Najpogostejša je odstranitev. Pri nekaterih oblikah, tudi bazalnoceličnega karcinoma, lahko uporabljamo lokalne načine, kot je krioterapija (zamrzovanje), lahko se uporablja biološko zdravilo, ampak kljub temu je največ kirurško odstranjenih. Kirurgiji ob boku stoji tudi obsevanje ali radioterapija, ki ravno tako ozdravi in povsem uniči raka. Ti načini zdravljenja so za omejeno bolezen, če se bolezen večkrat ponovi na istem mestu ali se je kirurško ne da odstraniti zaradi okolice, pa so bili bolniki že obsevani ali pa se jih ne da obsevati zaradi kakršnih koli drugih razlogov, imamo zdaj na voljo za napredovalo ali metastatsko obliko tega raka tudi sistemsko zdravljenje z vismodegibom.«

Kdaj je potreben pregled pri specialistu onkologu?

»Pregled pri specialistu onkologu je potreben takrat, ko vsi lokalni načini zdravljenja odpovejo, se pravi ko kirurgija in drugi lokalni načini niso več mogoči. Med onkologe sodijo tudi radioterapevti, ki obsevajo, drugi onkolog, ki tukaj tudi zdravi bolnika, pa je internist onkolog, ki bolnike zdravi z novimi tarčnimi zdravili.«

Katere prednosti prinašajo novejši načini zdravljenja, kot je tarčno zdravljenje z zdravili? V katerih primerih posežete po njih in kakšne so izkušnje?

»To tarčno zdravljenje je namenjeno predvsem bolnikom z napredovalo oziroma metastatsko boleznijo, torej tam, kjer so prejšnja zdravila odpovedala. Do prihoda tega zdravila za bolnike žal nismo imeli več učinkovitega zdravljenja. Seveda, kot sem omenila, ob ponovitvi bolezni; če je več ponovitev bolezni, poznamo tudi gensko nepravilnost, ki se ji reče Goltz-Gorlingov sindrom. Pri tem sindromu bolniki zbolevajo za številnimi bazalnoceličnimi karcinomi, ki jih je lahko 20, 30 ali mnogokratnik tega, kar pomeni, da vseh ne morete odstraniti. Tarčno zdravljenje je za vse bolnike, ki imajo več bazalnoceličnih karcinomov, ki se jih ne da odstraniti, potem za bolnike, ki se jih zaradi teh ali onih razlogov ne da več operirati ali pa bi bila operacija tako mutilantna, da ni priporočljiva, in pa seveda tudi v drugih primerih, pri katerih bi bile poškodbe z lokalnimi načini prevelike. V teh primerih zdravljenje omogoča bolniku zmanjšanje bolezni, tudi popolno izginotje, ter zazdravitev in včasih tudi ozdravitev tumorja. Zdravila so v obliki tablet in zdravljenje je preprosto: ena tableta na dan.«

Kakšni pa so neželeni učinki ob jemanju tega zdravila?

»Vsa zdravila, ki jih vnašajo v telo, imajo stranske učinke in tudi to jih ima. Najpogostejši so mišični krči, ki pa jih lahko zelo dobro obvladujemo z dodatkom magnezija, motnje okusa (pogosto ne zaznajo slanega), delno izpadanje las. Lahko pa se pojavi še nekaj manj pogostih stranskih učinkov.«

Ob koncu pogovora bi vas prosili še za napotek, kaj lahko sami storimo za preprečitev bolezni (ali ponovitev bolezni) in kaj, če smo že v skupini z večjim tveganjem za nastanek bolezni?

»Za vse kožne rake velja, da se izogibate soncu, ko je najmočnejše, sredi dneva. Pred soncem se je treba zaščititi z obleko in s sredstvi z zaščitnimi faktorji. Če kaj takega opazite, pojdite takoj do osebnega zdravnika, ki bo presodil, ali je potreben obisk specialista ali ne. Pomembno je tudi samoopazovanje. Na pred kratkim končanem kongresu ASCO (American Society of Clinical Oncology, kongres Ameriške zveze za klinično onkologijo, ki je največji svetovni onkološki kongres; op. avt.) je bila letos predstavljeno tudi novo odkritje, da vitamin B 3, ki je zelo dostopen in poceni, lahko preprečuje nastajanje nemelanomskega kožnega raka.« 

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj