Medtem ko je dokazano, da nemelanomski raki, kot sta bazalnocelični in ploščatocelični karcinom, med 82,5 in 87 % nastajajo na soncu izpostavljenih predelih in za katere poznamo način škodljivih sprememb v DNK (dednem zapisu), pa natančen mehanizem vpliva UV-žarkov na nastanek melanoma (črnega kožnega raka) ni natančno pojasnjen.
Jasno je dokazano, da zaščita pred UV-sevanjem zmanjša nastanek melanoma, kar so dokazali v veliki študiji v Avstraliji, kjer je tega kožnega raka veliko. Poleg UV-sevanja (sončna svetloba, solariji) so znani še drugi dejavniki tveganja za nastanek melanoma.
Sonce in drugi dejavniki tveganja
Ti so: predhodni melanom, številna, posebno atipična znamenja, sončne opekline z mehurji, posebno v mladosti, ter tip kože, kjer je tveganje večje za rdečelasce oziroma svetlolase, ki imajo pege in/ali modre oči. Riziko za nastanek melanoma pri njih se poveča za od 1,4- do 8,5-kratnik za posamezni dejavnik tveganja. Če je bil melanom odkrit pri ožjih sorodnikih (starši, otroci, sorojenci), pa gre lahko za družinsko ali dedno vezani melanom, ki je sicer redek (le od 8 do 10 % melanomov), pa se faktor tveganja za nastanek melanoma pri posamezniku poveča za od 35- do 70-krat.
Nastanek melanoma
Melanomi v tretjini primerov nastanejo iz že obstoječega znamenja, ki se začne spreminjati v smislu spreminjanja oblike, velikosti, barve, spreminjanja robov. Dostikrat bolniki navajajo, da jih je znamenje začelo srbeti. Seveda pa melanoma ne smemo zamenjati s starostnimi bradavicami, ki prav tako srbijo in so lahko temne barve. V drugih primerih, to je tri četrtine, pa melanom nastane na novo. Kadar nas skrbi, da bi bila sprememba, ki se je začela spreminjati ali pojavila na novo na naši koži, melanom, je prav, da obiščemo lečečega zdravnika, ki nas bo ob sumu napotil k dermatovenerologu na nadaljnjo obravnavo.
Povedni podatki raziskav – premalo znanja o tem, da je treba kožo zaščititi
Študija, ki smo jo izvedli leta 2011 in leta 2019, kjer je bilo anketiranih 550 oziroma 553 Slovencev, je pokazala, da Slovenci v zadnjih letih za od 20 do 50 % manj vemo o dejavnikih tveganja za nastanek melanoma, kot so dednost, fototip kože, o pomenu znamenj za nastanek melanoma ter UV-sevanja za razvoj kožnega raka. Študija je pokazala tudi, da se najmočnejšemu soncu izogibamo bolj kot pred leti in da za zaščito uporabljamo lokalne pripravke z višjim zaščitnim faktorjem, vendar je v zadnjih letih 50 % več tistih, ki zaščitnih krem ne uporabljajo. Skrb vzbujajoč je tudi podatek, da še vedno veliko število anketirancev obiskuje solarije – umetne vire UV-sevanja, ki so v nekaterih državah zaradi svoje škodljivosti že popolnoma prepovedani.
Ena od nedavnih študij v tujini je pokazala tudi, da v povprečju ženske ob uporabi krem za zaščito pred soncem zanemarijo oziroma ne zaščitijo, ne namažejo določenih predelov kože v 14 %, moški pa v 22 %. Najbolj »pozabljeni«, nenamazani predeli kože so hrbet, zadnji del nog in stopala ter hrbtišče dlani, predel okrog oči in okrog kopalk. Ta odstotek nezaščitene kože je pri otrocih manjši, okrog 7 %. Kreme za zaščito pred soncem pa še vedno uporabljamo v nezadostni količini, le v 88 %. V študiji so dokazali tudi, da pripravek za zaščito pred soncem s pretankim nanosom razredčimo običajno na eno tretjino zaščitnega faktorja, kar pa močno skrajša čas, ko smo s pripravkom na soncu še zaščiteni. Poudariti pa velja, da so pripravki za zaščito pred soncem le del zaščite, ki jo pred škodljivostjo UV-sevanja priporočamo dermatovenerologi, kjer sta predvsem za zaščito zelo pomembni senca oziroma neizpostavljanje UV-sevanju v času najmočnejše moči sonca (med 10.00 in 16.00) ter mehanska zaščita z oblačili, po možnosti modrimi in gosto tkanimi (kjer hlačnice segajo do kolen in rokavi do komolcev), pokrivali, ki nam pokrijejo tudi uhlje in vrat, ter sončnimi očali, ki nas ščitijo tako proti UVA- kot UVB-sevanju.
