Večji vnos rastlinskih maščob iz živil, kot so olivno olje in oreščki, je povezan z manjšim tveganjem za možgansko kap. Na drugi strani imajo ljudje, ki uživajo več živalskih maščob, zlasti predelanega rdečega mesa, večje tveganje.
V študijo so zajeli kot 117.000 zdravstvenih delavcev, ki so jih spremljali 27 let. Tisti, ki so bili nad 75 percentilom po vnosu rastlinskih maščob, so doživeli možgansko kap 12 odstotkov redkeje kot tisti, ki so zaužili najmanj rastlinskih maščob. Nasprotno pa je bil največji vnos živalskih maščob iz nemlečnih virov povezan povezan s 16 odstotkov večjim tveganjem. Ugotovitve podpirajo prehranske smernice in priporočila AHA, pravijo avtorji.
Pomembni tudi drugi dejavniki
V prehranskih virih rastlinskih maščob (rastlinska olja, arašidovo maslo, orehi in ostali oreščki, prevladujejo večkrat nenasičene masščobne kisline. Najpomembnejši vir slednjih so sicer ribe (zlasti mastne), ki so dokazano koristne za srce in ožilje. Prehranske smerinice svetujejo zmanjšanje uživanja rdečega in predelanega mesa ter nadomestitev masti in loja pri kuhanju z rastlinskimi olji: olivnim, koruznim, sončničnim. Vendar “obstajajo tudi drugi prehranski dejavniki (sadje, zelenjava, sol, alkohol itd.) in dejavniki življenjskega sloga (telesna aktivnost, kajenje itd.), ki so povezani s tveganjem za možgansko kap,” poudarjajo avtorji.
Zamenjava predelanega mesa z drugimi viri beljakovin
Raziskave kažejo, da je zamenjava predelanega mesa z drugimi viri beljakovin, zlasti rastlinskimi, povezana tudi z nižjo stopnjo umrljivosti zaradi drugih vzrokov, pravi Stanley N. Gershoff, glavni avtor AHA-jevih Prehranskih smernic za izboljšanje zdravja srca in ožilja. Pojasnjuje, da so ključne značilnosti vzorca prehrane za zdravo srce uravnoteženje energijskega vnosa za doseganje in vzdrževanje zdrave teže, izbira polnozrnatih žitaric, rastlinskih beljakovin ter raznovrstnega sadja in zelenjave. Potrebno je omejiti vnos sladkorja in soli, živalskih maščob, industrijsko procesiranih živil in alkohola.
Vrste prehranskih maščob in možganska kap
Wang in sodelavci so preučili, kako so bile skupne prehranske maščobe, različne vrste maščob in maščobe iz različnih živil povezane z možgansko kapjo pri 73.867 ženskah in 43.269 moških med leti 1986 ter 2016 (Health Professionals Follow-up study). Povprečna starost udeležencev je bila 50 let. Prevladovali so belci (97 odstotkov), nekaj več (63 odstotkov) je bilo žensk. Na prehranski vprašalnik so odgovarjali vsaka 4 leta. Skupno rdeče meso je vključevalo govedino, svinjino ali jagnjetino (kot glavno jed ali v sendvičih ali mešanih jedeh) ter predelano rdeče meso (kot so slanina, klobase, hrenovke in salame). Viri živalskih maščob so vključevali meso, goveji loj, svinjsko mast in polnomastne mlečne izdelke (polnomastno mleko in sir). Povprečni delež skupnega energijskega vnosa je bil od 10 do 20 odstotkov za rastlinske maščobe, od 3 do 10 odstotkov za mlečne maščobe in od 7 do 17 odstotkov za nemlečne živalske maščobe. 5 do 8 odstotkov dnevnega energijskega vnosa je bilo iz naslova večkrat nenasičenih maščbnih kislin, 9 do 15 odstotkov pa iz naslova enkrat nenasičneih maščobnih kislin. Delež nasičenih maščobnih kislin je znašal od 8 do 14 odstotkov dnevnega energijskega vnosa, delež trans maščobnih kislin pa 1 do 2 odstotka.
Tekom celotnega 30-letnega spremljanja so zabeležili 6189 možganskih kapi, od tega 2967 ishemičnih in 814 hemoragičnih. Visok vnos večkrat nenasičenih maščob je bil povezan tako z manjšo pogostnostjo ishemične možganske kapi kot z manjšo pojavnostjo hemoragične. Uporaba rastlinskih olj (namesto svinjske masti ali govejega loja) je tveganje zmanjšalo za 9 odstotkov. Visok vnos nemležnih živakskih maščob je tveganje povečal za 8 odstotkov (rdeče meso) oziroma 12 odstotkov (predelano rdeče meso). Izkazalo se je tudi, da maščobe iz mleka in mlečnih izdelov tveganja za kap niso povečale.
Povezavo do AHA Scientific Sessions 2021, kjer je bila študija prvič predstavljena, najdete TUKAJ.
