Prehrana ključna za zdrave zobe in dlesni, začne se v nosečnosti

Način prehrane vpliva na sistemsko zdravje in posledično tudi oralno zdravje. Povezava med prehrano in zdravimi zobmi se začne že pred rojstvom. Prehrana nosečnice vpliva na kakovost zob otroka, saj se formacija zob začne že v šestem tednu nosečnosti. Paradontozo in karies lahko zaustavimo s prehrano tudi v odraslosti.

Prehrana nosečnice vpliva na kakovost zob otroka, saj se formacija zob začne že v šestem tednu nosečnosti. Foto: Bigstock

Slaba prehrana vpliva tudi na obrambno sposobnost telesa in zmožnost remineralizacije trdih tkiv. (zob, kosti). Sladkorji so glavna hrana bakterijam, ki povzročajo zobni karies. Bolj kot količina zaužitih sladkorjev je pomembna frekvenca. Pogosteje, kot zaužijemo s sladkorji bogato hrano, boljše pogoje ustvarimo za razmnoževanje bakterij in nastanek zobnega kariesa.

Sklenina

Sklenina je najtrša, vendar zelo krhka snov v človeškem telesu. Je celični produkt celic ameloblastov, ki jo izdelajo, preden zob izraste v ustno votlino. Sestavljena je iz kristalov kalcijevega hidroksiapatita, ki so zelo pravilno zloženi v skleninske prizme. Kristali po svoji dolžini prevajajo svetlobo, po širini pa slabo.

Najpogostejši bolezni, ki ogrožata zobe, sta karies in parodontalna bolezen.

Zaradi prevajanja svetlobe je sklenina na različnih delih krone različne barve. Na griznem robu je modro siva, na sredini krone je sivo bela in ob robu dlesni rumenkasta. Barve so odvisne od struktur, ki ležijo pod sklenino, in od debeline sklenine. Kemična sestava sklenine je 4 odstotke vode, 1 odstotek organskih snovi in 95 odstotkov mineralnih snovi. Naloga sklenine je, da omogoča žvečenje in grizenje, varuje dentin, daje estetski videz in ima vlogo pri govoru.

Dentin

Dentin je zelo mineralizirano tkivo, ki tvori glavno zobno maso. Pokriva ga sklenina, v njem pa leži zobna pulpa. Od pulpe proti površini potekajo dentinski kanali. V kanalih se nahajajo podaljški celic odontoblastov, katerih telesa ležijo v pulpi, ter živčna vlakna. Zaradi živčnih vlaken zunanje vplive na dentin tudi čutimo kot bolečino. Sestavljajo ga manjši kristali kalcijevega hidroksiapatita in druge anorganske snovi(Ca, P, Mg, F…). Kristali so postavljeni manj urejeno kot v sklenini in so nanizani okoli kolagenske mreže. Zaradi kolagenske mreže in tekočine v dentinskih kanalih je dentin prožen in deluje kot blažilec griznih sil.

Pulpa

Pulpa je specializirano vezivno tkivo. Nahaja se v pulpni votlini in je povezana z organizmom preko apikalne odprtine na vrhovih korenin. Skozi apikalno odprtino je pulpa prekrvavljena in oživčena. Sestavljajo jo različne celice, v medceličnini pa različna vlakna, žile in živčna vlakna. Naloga pulpe je izdelava dentina, prehranjevanje dentina in sklenine, zaznava dražljajev in obramba zoba pred vdorom mikroorganizmov.

Cement

Cement pokriva koreninski del dentina. Je sestavni del zoba, vendar je funkcijsko del obešalnega aparata zoba. Po sestavi je podoben kosti. Sestavlja ga 12 odstotkov vode, 28 odstotkov organskih snovi in 60 odstotkov mineralnih snovi. V cementu so pritrjena kolagenska vlakna pozobnice, s katerimi je zob pritrjen v čeljustni kosti.

Karies upada, paradontalna bolezen narašča

Karies prizadane zgolj zobe, parodontalna bolezen pa uničuje tudi okolico (dlesni). Prizadeti zobje izgubijo funkcionalnost in se začnejo majati, lahko pa tudi izpadejo.

Pojavnost kariesa je zaradi dobre preventive in obveščenosti ljudi v razvitih državah v upadu. Pogostost paradontalne bolezni, ki jo opazimo šele, ko začne povzročati težave, narašča.

Paradontalna bolezen pri nosečnicah je dejavnik tveganja za prezgodnji porod.

Pravilna nega zob

Zobne obloge se kljub rednemu čiščenju lahko nalagajo na težje dostopnih mestih ter okoli zob, ki ležijo globlje v ustni votlini. Na takšnih mestih se sčasoma pojavijo težave na zobeh ali obzobnih tkivih. Temeljito čiščenje zob, dvakrat na dan z zobno ščetko ter zobno pasto s fluoridi, bo dovolj za ohranitev lepih in zdravih zob.

Zjutraj si zobe očistimo po zajtrku in zvečer po zadnjem obroku.

Pri tem pa je zelo pomembno, da si znamo zobe očistiti pravilno. Vsak zob ima 5 ploskev in vsaka ploskev mora biti očiščena. Pri izbiri zobne paste proizvajalec ni pomemben, pomembno pa je, da vsebuje fluoride. Fluoridi so pomemben dejavnik pri preprečevanju nastanka kariesa. Površinsko nanašanje fluoridov na sklenino zmanjšuje demineralizacijo sklenine, pomaga pri remineralizaciji in zmanjšuje aktivnost bakterij, ki povzročajo karies.

Izbira zobne ščetke

Pomembne lastnosti zobne ščetke so gostota ščetin, zaobljenost vrhov ščetin, velikost glave in dobra lega v roki. Če je glava ščetke prevelika, težko dosežemo težje dostopne ploskve zob. Večina ščetk na tržišču je dovolj dobrih.

Električne zobne ščetke so enako učinkovite kot ročne.

Zobno ščetko je priporočljivo zamenjati vsak mesec. Priporočljivo je uporabljati tudi zobno nitko in interdentalne krtačke, s katerimi očistimo medzobne prostore, ki jih ni mogoče doseči s ščetko.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj