Avtor: S. Č.
V ustni votlini je ogromno bakterij, zato je redna ustna higiena za vzdrževanje ustnega zdravja nujna, pravi Mateja Brodnjak, dr. dent. med. Zdi se samoumevno, a na področju rednega in pravilnega čiščenja zob, uporabe zobne nitke ter pravočasnega reševanje težav v ustni votlini še vedno ne dosegamo dovolj visoke ravni.
Da oseba dobro skrbi za ustno higieno, najlažje opazi zobozdravnik oz. ustni higienik z merjenjem indeksa zobnih oblog. Ker se ljudje pred obiskom zobozdravnika po besedah M. Brodnjak malo bolj potrudijo pri higieni, na problematična mesta, ki jih sicer manj uspešno očistijo, pokaže tudi krvavitev dlesni ob blagem dotiku. V Sloveniji je po njenem mnenju ozaveščanje glede ustne higiene vedno večje, kar deloma pripisuje dobremu sistemu poučevanja v osnovnih šolah, deloma pa meni, da je to povezano tudi s težavami javnega zobozdravstva, v katerem imamo sicer teoretično zagotovljene vse pravice zobozdravstvene oskrbe v javni mreži, dejansko pa to včasih pomeni tudi nekajletno čakanje na vrsto pri koncesionarjih. Prav zato oziroma tudi zato je najbolje, da težave z dlesnimi in zobmi preprečimo, še preden se pojavijo.
Zobna pasta po navadi ni nujna, a je kljub temu pomembna
Pri odločanju o tem, kako bodo skrbeli za svojo ustno higieno, ljudje velikokrat preveč pričakujejo od zobnih past in ustnih vod, za kar je najbrž v veliki meri krivo predvsem oglaševanje, ki obljublja nemogoče. »Čarobnih tekočin ni. Vedno je treba odstraniti zobne obloge mehansko; zobna pasta je pri tem po navadi drugotnega pomena,« pravi zobozdravnica. Seveda pa obstajajo tudi izjeme in poznamo nekatere indikacije, pri katerih nam zobna pasta lahko pomaga. »Pri ljudeh, ki so nagnjeni h kariesu, na primer svetujemo uporabo zobne paste s fluorom. Obstajajo tudi zobne paste, ki s svojim delovanjem zmanjšujejo število bakterij v ustih, toda te je smiselno uporabljati le ob določenih indikacijah (aktivna vnetja dlesni, po kirurških posegih, pri ljudeh, ki imajo zmanjšano ročno motoriko in zato težko optimalno očistijo zobe …).«
Če dlesni krvavijo, ne smete prenehati čiščenja
Kadar zobno ščetko in nitko premalo uporabljate, se to zelo hitro pokaže; glavni znaki neustrezne ustne higiene so predvsem neprijeten zadah in krvaveče dlesni. »Opažam, da je veliko ljudi, ki se prestrašijo in se pri čiščenju mestom krvavenja izogibajo,« pravi Brodnjakova. »To je zelo zmotno, saj večino težav v ustih povzročajo bakterije. S čiščenjem krvavečih mest zmanjšamo prisotnost bakterij; s tem zmanjšamo vnetje dlesni in posledično se zmanjša tudi krvavenje. Znaki, kot je bolečina zoba (pri globokem kariesu) ali boleče, zatekle dlesni, se pojavijo šele v poznejši fazi, ko so navadno potrebni že večji posegi.« To je še en razlog več, da prvih krvavitev dlesni ne ignorirate, ampak težave začnete čim prej reševati.
Dvakrat dnevno in temeljito Priporočljivo je čiščenje zob dvakrat dnevno, zjutraj in zvečer. Še posebej pomembno je večerno čiščenje, ki mora poleg zobne ščetke (navadna – ročna ali električna) zajemati tudi mehansko čiščenje medzobnih prostorov z medzobno ščetko ali nitko. |
|
Od rahlega vnetja do infarkta in sladkorne bolezni
Vnetja zob in obzobnih tkiv lahko po izkušnjah zobozdravnice vodijo tudi do sistemskih bolezni: »Nezdravljeni granulomi ali napredovala paradontalna bolezen delujejo kot žarišča (fokusi) in lahko pripomorejo k pojavu številnih bolezni, na primer infarkta, revmatoidnega artritisa, težav z neplodnostjo, prezgodnjega poroda in k nastanku sladkorne bolezni.« Prav ta je z zdravjem ustne votline zelo tesno povezana, saj so sladkorni bolniki nagnjeni k težavam z dlesnimi, obenem pa vnetja dlesni pri njih zaradi spodbujanja vnetnih procesov še poslabšajo stanje osnovne bolezni. Zaradi vsega naštetega bi se bilo treba zavedati, da s tem, ko skrbimo za zdravje zob, skrbimo tudi za zdravje celotnega telesa.
Z implantati mora biti higiena še skrbnejša
Med velikim porastom implantatov, ko jih lahko kupimo že kar prek kuponka, je na mestu tudi poudariti potrebo po ustreznem vzdrževanju protetičnih nadomestkov, še zlasti implantatov. Vsak tujek v telesu, implantat ali most, je težje ustrezno očistiti. Če želimo, da bodo implantati uspešni in da bodo dobro ter dolgo služili, je najprej treba pacienta pripraviti. Predvsem mora vzdrževati primerno ustno higieno; navadno pride do izgube zob pri ljudeh, ki v osnovi nimajo idealne ustne higiene. Še zlasti pri ljudeh, ki so zobe izgubili zaradi paradontalne bolezni, je treba dvakrat premisliti o primernosti oskrbe z implantati, še zlasti če so prisotni kaki drugi dejavniki tveganja, predvsem kajenje. Te stvari se pogosto zanemarjajo, še zlasti če pacient sam, še pred pregledom zobozdravnika, kirurga ali paradontologa, presodi o ustreznosti in po spletu »kupi« implantat.
»Ker so implantati tujki in so vez med zunanjostjo (usta z ogromno bakterijami) in notranjostjo telesa, so mogoče celo bolj kot zobje nagnjeni k paradontalni bolezni, ki se ob implantatu imenuje periimplantitis. Zaradi slabe ozaveščenosti pacientov bo periimplantitis v prihodnje še zelo velik problem.« Večina ljudi po njenih izkušnjah dandanes meni, da je implantat večen in da so z njim rešeni vseh skrbi glede zob in ustne votline, še zlasti ker naivno podležejo oglaševanju dosmrtne garancije, a žal to ni tako.
Sladke pijače so velik sovražnik za zobe
Na to, kaj se dogaja v vaših ustih in kako zdravi so vaši zobje, pomembno vpliva tudi vaša prehrana. Nova raziskava, objavljena v ameriški strokovni reviji Journal of Public Health Dentistry, je namreč pokazala, da so sladke pijače, kakršni so sadni sokovi, športni napitki, sladkane vode z okusom in gazirane pijače (tudi dietne), zelo pomemben faktor pri nastanku erozije zob.
Gre za proces, pri katerem se zobna sklenina, trda, zunanja prevleka zoba, zaradi izpostavljenosti kislini stanjša. To se kaže kot občutljivost na vročo ali mrzlo hrano. V zdravi ustni votlini je zobna sklenina zaščitena s slino, ki izniči kislino in poskrbi za uravnotežen pH v ustni votlini. Sladke pijače imajo kljub sladkemu okusu pH nižji od 5,5 in so zato za sklenino zelo škodljive, sploh če jih pijete redno. Po enem kozarcu sadnega soka se bo sicer s pomočjo sline v ustni votlini hitro spet vzpostavilo primerno zaščitno okolje, a če po takšnih pijačah posegate redno, je časa med enim in drugim kozarcem premalo, da bi slina izvršila svojo nalogo. Zobje so tako vedno znova in večino časa izpostavljeni kislini, ki jih počasi in vztrajno uničuje.
Raziskava je zajela 3.773 odraslih ljudi, med katerimi jih je imelo znake dentalne erozije 79 odstotkov, pri 10 odstotkih je bila ta zmerna, pri 5 odstotkih pa izrazita. Tisti z zmerno in izrazito erozijo zob so popili tudi največ sladkih pijač, kar je potrdilo začetno tezo o njihovi škodljivosti. Podatki so obenem pokazali, da se z leti ob enakih navadah stanje slabša in lahko pripelje do resnih težav, ki zahtevajo obsežne zdravstvene posege. Raziskovalci so preverili tudi, s katerimi pijačami ne posegamo v pH ustne votline, in ugotovili, da sta najvarnejši izbiri voda in mleko.
Podobne sklepe so na osnovi številnih raziskav pred kratkim oblikovali tudi pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO), pri kateri poudarjajo, da je pri ljudeh, ki zaužijejo več sladkorja (v kateri koli obliki, tudi s hrano), karies bistveno pogostejši kot pri ljudeh z bolj zdravim načinom prehranjevanja. Tudi zato so letos marca izdali novo priporočilo, da naj sladkor predstavlja manj kot 10 % dnevnega vnosa energije, če se da, pa še manj. Po zadnjih podatkih WHO je pri Slovencih ta številka 12 odstotkov, kar nas uvršča med sladkorju manj naklonjene države.