
»Ko govorimo o estetiki, ne govorimo samo o enem zobu. Pacient pove, kaj si želi, zobozdravnik pa mu mora povedati, kaj lahko pričakuje. Večino stvari se da rešiti, vprašanje pa je, koliko je pacient za to pripravljen prestati. Pri obnovi zob imamo dve možnosti: ali gremo v vrhunsko estetiko, pri kateri imamo opravka z izjemno občutljivimi materiali, s katerimi moramo ravnati po navodilih, da se ne okvarijo, ali pa se odločimo za robustnejše materiale, s katerimi smo lahko bolj brezskrbni. Pacienta moramo informirati, kaj tehnologija omogoča, vendar ga moramo opozoriti tudi na skrb za tako stomatoprotetično konstrukcijo,« za uvod pove višji zdravnik specialist stomatološke protetike Ecijo Sever.

Višji zdravnik specialist stomatološke protetike Ecijo Sever. Foto: Osebni arhiv
Bleščeč holivudski nasmeh je torej mogoč?
»Skoraj vse je mogoče, vendar mora pacient za določene stomatoprotetične konstrukcije zelo skrbeti in tudi spremeniti način življenja. Estetsko trenutno najbolj vrhunski izdelek za zagotavljanje popolnega nasmeha so luske (veneers). Gre za ploščice, ki se s posebnimi kompozitnimi lepili, s tehnologijo jedkanja in silaniziranja, nalepijo na estetske ploskve zob ter jim spremenijo barvo, obliko, rotacijo, linijo nasmeha, deloma tudi odnos do dlesni, lahko zapiramo črne trikotnike med zobmi … Vendar moramo pacientu tudi povedati, da mora s tako stomatoprotetično restavracijo zelo skrbno ravnati. Ker gre za izdelke, ki so lepljeni na zunanjo površino zob, si na primer ne more več privoščiti, da bi brezskrbno zagrizel v sendvič. Lahko bi se zgodilo, da bi lepilo, čeprav je zelo močno, popustilo. Spremeniti mora navade ter med spanjem in psihičnimi obremenitvami nositi opornico zoper parafunkcije. Če tega ni pripravljen storiti, mu specialist stomatološke protetike predlaga drugačno rešitev.«
V zadnjem času se precej govori o parafunkcijah. Za kaj pravzaprav gre?
»Parafunkcije so vezane na hiter tempo življenja in stres, na negotovost v poklicu in zasebnem življenju … Gre za to, da med nezavedanjem (največkrat med spanjem) stresorji sprostijo aktivnosti delov možganov mimo nadzora možganske skorje, ki vplivajo na žvečenje. Ljudje začnejo škrtati z zobmi ali jih stiskati. S tem uničujejo trdno zobno substanco. Parafunkcije so zelo pogoste in so danes eden večjih problemov pri ljudeh, ki sicer dobro skrbijo za svoje zobe. Škrtanje z zobmi tudi onemogoča kronski uspeh vrhunskih estetskih stomatoprotetičnih restavracij, ki jih naredimo na zobeh.«
Kako se lahko zaščitimo pred parafunkcijami?
»Ena možnost je, da to razvado preprosto prenehamo, ko nas na to opozorijo. Drugi način je, da se farmakološko (z zdravili) pripomore k temu, da se uskladi moč mišic žvekalk in aktivnost možganov, vendar ob jemanju zdravil lahko pride do neželenih stranskih učinkov: zaspanosti, letargije, neučinkovitosti čez dan, zmanjšane moči mišic žvekalk. Za zdaj je najučinkovitejša obramba nošnja burksistične opornice, ki preprečuje nočno škrtanje z zobmi. Izdelajo jo v zobozdravstveni ordinaciji in zobnem laboratoriju.
Pomembno je, da je burksistična opornica profesionalno izdelana, sicer lahko pride do stranskih učinkov: prevelikega pritiska na dlesen, zaradi česar se ta umika in celo propada, lahko se spremeni položaj zob, pride do majavosti zob … Na trgu je več tovrstnih opornic, vendar se je doktrinarno najbolj uveljavila michiganska.«
Kako ravnati ob odkritju parafunkcije?
»Ko zobozdravnik odkrije parafunkcijo, je najbolje, da pacienta napoti k zobozdravniku specialistu stomatološke protetike. Ta ga obravnava, in če ugotovi, da je razvada dejansko prisotna, se v laboratoriju izdela opornica. Sledijo redne kontrole, v katerih se spremlja potek nošenja in vzdrževanja opornice. Če se opornica nepravilno obrabi oziroma poškoduje, lahko namreč povzroči celo resnejše poškodbe zob. Če na primer del opornice odleti ali poči, zobje na tistem delu izraščajo in pride do prematurnega kontakta. To pomeni, da pacient tam grize močneje kot drugod. Zato lahko pride do preobremenitve parodontalnega tkiva in poškodbe zob. Lahko pride tudi do vnetja in izgube kosti, ki stabilizira zob. Zob se razmaje in odpade, lahko pride celo do izgube skupine zob.«
Kdaj nosimo opornico – samo ponoči ali tudi čez dan?
»Bolje je povedati, kdaj je ne nosimo. Burksistične opornice ne nosimo med hranjenjem, komunikacijo (ko govorimo) in med težkim fizičnim delom oziroma ukvarjanjem s športom. V vseh drugih primerih je najbolje, da jo nosimo, najpomembnejše pa je, da jo nosimo ponoči.«
Kaj pa druge možnosti preprečevanja parafunkcij?
»Obstajajo tudi različne folije, ki se potegnejo prek aktivne zobne površine in preprečujejo, da bi se zobje obrabljali. Njihova slabost je, da zobje pri drsnih stikih ne potujejo tako, kot bi morali. Nimajo pravilnega sprednjega in lateralnega vodenja pri premiku v propulzijo in lateropulzijo, ampak prihaja do prematurnih inteferentnih kontaktov. To ima lahko za posledico preobremenitev in poškodbe temporomandibularnega sklepa.«
Kaj to pomeni v praksi? Kako zdravite okvare temporomandibularnega sklepa?
»S pomočjo razbremenilnih opornic, ki jih izdela specialist stomatološke protetike ali ortodont. Kirurško zdravljenje je zahtevno in kompleksno: sklep je treba spirati, dodajati hrustanec ali ga celo zamenjati z umetnim … Če je sklep zelo okvarjen, tudi kirurški poseg redko kdaj povrne njegovo polno funkcijo. Treba je biti zelo pozoren, da do okvar temporomandibularnega sklepa ne pride.«
Zdi se, da smo za popolni nasmeh pripravljeni storiti precej. Kako pomembno vlogo pri vsem skupaj igra psiha?
Vse več je tega, da ljudje svoj (nelep) nasmeh krivijo za nezadovoljstvo z življenjem. Človeku, ki je psihično stabilen, bo lep nasmeh dvignil samozavest. Imamo pa skupino ljudi, ki so kronično nezadovoljni. Fokusiranje nezadovoljstva z življenjem na raven zob oziroma nasmeha je precej pogost problem. Ta se potencira, ko se združi z razvado, o kateri sva prej govorila: škrtanje z zobmi. Zobje se zato prekomerno obrabijo, napaka se » preseli« na čeljustni sklep in ga okvari. Posledice so: bolečine pri govoru in žvečenju, nezmožnost spanja ponoči in še večje nezadovoljstvo s terapevti.«