
Pet dni starim prašičjim zarodkom so vbrizgali matične celice makakov. Slednje so bile modificirane tako, da so proizvedle flourescentni protein. Tako so lahko videli, pri razvoju katerega organa so sodelovale. »Gre za prvi uspešen poskus križanja opic in prašičev,« je povedal dr. Tang Hai iz Državnega laboratorija za matične celice in reproduktivno biologijo v Pekingu.

Pujska sta se skotila navidez zdrava, vendar sta po enem tednu poginila. Foto: State Key Laboratory of Stem Cell and Reproductive Biology, Peking
Uporabili več kot 4000 embriev
Za poskus, ki se je končal s kotitvijo dveh pujskov, so uporabili več kot 4000 embriev. Živali sta imeli opičjo DNK v svojih srčnih, jetrnih, pljučnih in kožnih celicah ter v vranici.
Znanstveniki pravijo, da je bil namen raziskave z genskim inženiringom ustvariti pujske, v katerih bi v bodočnosti gojili človeške organe za presaditev. Obe živali sta po enem tednu poginili. Vzroka za to niso odkrili, so pa prepričani, da je bilo nekaj narobe s postopkom umetne oploditve. Poginilo je namreč tudi osem pujskov, ki jim niso vgradili opičje DNK.
Nevroznanstveniki opozarjajo: Tovrstni poskusi so nevarni
Nekateri nevroznanstveniki opozarjajo pred nevarnostmi tovrstnih poskusov. Dr. Douglas Munoz iz Queen’s University v Kingstonu (Kanada) je eden od njih. »Raziskovalni projekti, kot je bil ta, me resnično plašijo,« je povedal novinarjem revije New Scientist. »Zelo nevarno je manipulirati z življenjskimi funkcijami, brez, da bi vedeli, kako ravnati, če se kaj nepredvidenega zgodi.«
Iskanje boljšega živalskega modela »sveti gral« biomedicine
Manj kritičen je bil dr. Alejandro De Los Angeles, profesor na Univerzi Yale in eden od vodilnih svetovnih strokovnjakov za matične celice. V komentarju kitajske objave je zapisal, da je iskanje boljšega živalskega modela za preučevanje človeških bolezni »sveti gral« biomedicine. »Če se bomo zedinili, da je etično in znanstveno primerno ustvarjati križance med človekom in opico ter na njih izvajati poskuse, bo potreben usklajen pristop,« je dejal.
Prvi hibrid s človeško in prašičjo DNK je bil sicer ustvarjen januarja 2017 na Inštitutu Salk v San Diegu, vendar je po 28 dneh poginil.
Medtem na Kitajskem nadaljujejo s poskusi. Julija letos so napovedali, da bodo ustvarili opice z delno človeškimi možgani, da bodo lahko bolje preučevali Alzheimerjevo bolezen.