Rinovirusi imajo vsi skupnega prednika, ki je v daljni preteklosti preskočil na človeka. V stoletjih se je spreminjal, danes jih poznamo okrog 160 različnih sevov. Vsi povzročijo prehlad, njihovo hitro spreminjanje pa onemogoča razvoj cepiva ali specifičnega zdravila.
Izvor koronavirusa SARS-CoV-2 popolnoma naraven
Analiza javno dostopnega genoma koronavirusa SARS-CoV-2 ni prinesla nobenega dokaza o tem, da bi bil slednji narejen v laboratoriju ali kako drugače umetno oblikovan. Glede na poročilo, objavljeno v Nature Medicine, je virus, ki povzroča koronavirusno bolezen covid-19 produkt naravne evolucije.
“Če njegov genom primerjamo z razpoložljivimi podatki o genomih ostalih sevov koronavirusov, lahko dokončno potrdimo, da virus SARS-CoV-2 izvira iz naravnih procesov,” je dejal Kristian Andersen, izredni profesor za imunologijo in mikrobiologijo pri Scripps Research ter prvopodpisani avtor objave.
Analiza prijemalnega receptorja in mesta cepitve
Znanstveniki so analizirali beljakovine na zunanji strani koronavirusa SARS-CoV-2. Osredotočili so se na dve pomembne značilnosti: na del, ki se kot nekakšen kavelj pripne na gostiteljsko celico (RBD), in na mesto cepitve. Mesto cepitve deluje kot neke vrste molekulski odpirač, ki virusu omogoči vstop v celico. Ugotovili so, da se je RBD del beljakovin pri SARS-CoV-2 razvil, da bi učinkovito ciljal na molekularno značilnost na zunanji strani človeških celic, imenovano ACE2. Gre za receptor, ki sodeluje pri uravnavanju krvnega tlaka. Pri vezavi na človeške celice je izjemno učinkovit in je lahko le rezultat naravne selekcije, nikakor pa ne genskega inženiringa.
Virus SARS-CoV-2 drugačen od ostalih koronavirusov
Tudi celotna molekularna struktura virusa SARS-CoV-2 dokazuje njegovo naravno evolucijo. Namreč: če bi hoteli umetno oblikovati virus, bi modificirali enega od štirih koronavirusov, ki pri človeku dokazano povzročajo bolezen. Znanstveniki pa so ugotovili, da se SARS-CoV-2 bistveno razlikuje od njih. Je pa izjemno podoben koronavirusom, ki jih najdemo v netopirjih in pasavcih. “Navedene značilnosti virusa: mutacije v RBD delu proteina in molekularna stuktura virusove “hrbtenice” izključujejo laboratorijske manipulacije kot potencialni izvor za SARS-CoV-2,” je dejal Andersen.
Dva scenarija izvora in preskoka na človeka
Andersen in njegovi sodelavci so na podlagi analize genskega zaporedja ugotovili, da je virus SARS-CoV-2 najverjetneje sledil enemu od naslednjih dveh možnih scenarijev.
Po prvem scenariju se je virus pri gostitelju, ki ni človek, razvil do patogenega stanja in potem preskočil na človeka. Na enak način so se pojavili prejšnji izbruhi koronavirusov: ljudje so se okužili po neposredni izpostavljenosti cibetovkam (SARS) kamelam (MERS). Za najverjetnejši “rezervoar” virusa SARS-CoV-2 so najprej veljali netopirji, vendar ni nobenega dokumentiranega primera neposrednega prenosa iz netopirja na človeka. Kot vse kaže, je med netopirji in ljudmi obstajal še en vmesni živalski gostitelj.
Druga možnost je, da je nepatogena različica virusa preskočila iz živalskega gostitelja na človeka in se nato razvila do trenutnega patogenega stanja znotraj človeške populacije. Nekateri koronavirusi, ki jih najdemo pri pasavcih, imajo namrec strukturo RBD zelo podobno strukturi SARS-CoV-2. Po tej različici so bili vir virusa pasavci, na človeka pa so ga prenesli najverjetneje preko cibetovk ali dihurjev.
Kaj sledi v naslednjih letih?
Če SARS-CoV-2 iz živalskega vira vstopa v človeka v trenutni patogeni obliki, to povečuje verjetnost prihodnjih izbruhov. Virus namreč še vedno kroži v populaciji živali, se spreminja in lahko še enkrat v drugačni različici preskoči v ljudi. Ta možnost je najbolj verjetna, pravijo raziskovalci iz Inštituta Scripps Research, ki so izvedli študijo.
Verjetnost, da novi nepatogeni koronavirus vstopi v človeško populacijo in nato znotraj nje razvije lastnosti, podobne SARS-CoV-2, je sicer precej manjša, ni pa nemogoča. Soavtor študije dr. Andrew Rambaut je tudi izpostavil, da je težko, če ne že nemogoče vedeti, kaj se bo prihodnosti zgodilo in kateri od scenarijev je najverjetnejši.
