Ugotovili smo, da lahko telesni segment spreminja položaj in sile v čeljusti, prav tako tudi slaba telesna drža izvira iz položaja mandibule. Iz postavitve zob lahko izvirajo težave z držo kot so pomik glave naprej ali nazaj, skolioza, deformacije hrbtenice. Fizioterapija je ena izmed učinkovitih metod pri zdravljenju disfunkcij temporomandibularnega sklepa.
Piše: Ema Batagelj, dipl. fizioterapevtka
Človeška drža je rezultat položaja in orientacije telesa ter udov v ravnovesju z gibanjem in gravitacijo. Je položaj, pri katerem je obremenitev na sklepe med pokončno stojo najmanjša. Na držo vplivajo vizualni, vestibularni in somatosenzorični dražljaji, prav tako na držo vplivajo dihanje, položaj glave in vratu ter naša razpoloženjska stanja (Michelotti in sod., 2006). Vse bolj pa se v literaturi omenja povezava med postavitvijo zob in čeljusti ter telesno držo.
Tveganje za razvoj posturalnih motenj predstavljajo nezdravljene bolezni stomatognatnega sistema (sestavljajo ga ustna votlina, čeljustni oz. temporomandibularni sklep in žvekalne mišice), zlasti temporomandibularne motnje in okluzija zob (Cuccia in Caradonna, 2009). Okluzija je način, kako se zgornji in spodnji zob približata skupaj. Leta 1899 je Edward H. Angle oblikoval klasifikacijo postavitve zob glede na povezavo med prvim kočnikom spodnjih in zgornjih zob. Razred I pomeni, da meziobukalni vršek stalnih zgornjih prvih kočnikov zagrize v meziobukalno brazdo spodnjih prvih kočnikov (Ovsenik in Farčnik, 2005). To se odraža v optimalni poravnani prvih kočnikov in posledično ostalih zob. Razred II pomeni, da je meziobukalni vršek stalnih zgornjih prvih kočnikov pomaknjen mezialno glede na meziobukalno brazdo stalnih spodnjih prvih kočnikov. Posledično so ostali zobje zgornjega zobnega loka in s tem zgornja čeljust pomaknjeni naprej glede na spodnje antagoniste. Razred III pomeni, da je meziobukalni vršek stalnih zgornjih prvih kočnikov pomaknjen distalno od meziobukalne brazde stalnih spodnjih prvih kočnikov. To se izraža kot pomik spodnjega zobnega loka in spodnje čeljusti naprej glede na zgornje antagoniste.
Tovrstni nepravilni grizi (malokluzije) lahko sčasoma vplivajo tudi na samo držo. Če so naši zgornji zobje pomaknjeni naprej, bomo sčasoma razvili tako imenovano protrakcijo vratne hrbtenice, kar pomeni, da je glava pomaknjena naprej. Če pa so spodnji zobje pomaknjeni naprej se tudi naša glava sčasoma pomakne nazaj (Dasgupta in Rozario, 2020).
Otroci z različnimi deformacijami hrbtenice imajo veliko nepravilnosti v grizu, prav tako bolniki z idiopatsko skoliozo kažejo več asimetričnih značilnosti v samem grizu. Po drugi strani so otroci s prirojeno dislokacijo kolka bolj nagnjeni k razvoju lateralnega križnega griza (Šidlauskienė in sod., 2015). To nakazuje na to, da lahko tudi telesni segment spreminja položaj čeljusti.
Ohlendorf in sod. (2014) so pri odraslih posameznikih ugotavljali ali vstavitev popolne endoproteze kolčnega sklepa vpliva na postavitev čeljusti, držo zgornjega dela trupa in posturalno kontrolo. Ugotovili so, da vse tri omenjene povezave obstajajo. Zamenjava kolka naj bi vplivala na neuro-mišične prilagoditve, kar vpliva na zunaj in znotraj mišično koordinacijo med gibanjem. Po posegu pride do mišične atrofije (šibkosti), kar spreminja informacije v hrbtenjači in v okolici kolčnega sklepa ter deluje na zmanjšanje bolečine. V od bolečine oddaljenih predelih, kakor na primer čeljust, se kot posledica pojavijo naravni kompenzatorni vzorci. Tega se moramo zavedati, ko posameznik z bolečino v kolku potrebuje zobozdravstveno protetično zdravljenje. Za najoptimalnejšo okluzijo je priporočljivo, da se najprej zdravi kolk, pri čemer se, kakor omenjeno, lahko spremeni tudi okluzija, šele nato pa se izvede protetična zdravljenja zob, saj bo griz ostal enak (Ohlendorf in sod., 2014).
Ugotovili smo, da lahko telesni segment spreminja položaj in sile v čeljusti, prav tako tudi slaba telesna drža izvira iz položaja mandibule (spodnje čeljustnice). Pravzaprav njen položaj vpliva na vestibularni sistem, torej spreminja naše podatke o ravnotežju in posledično vpliva na stabilnost hoje ali položaj stopala pri hoji (Cuccia in Caradonna, 2009).
Sakaguchi in sod. (2007) so v svoji raziskavi merili, kako se spreminjata porazdelitev sile na stopala in center mase ob spremembi postavitve čeljusti. Ugotovili so, da dvig pete desnega stopala vpliva, da se sile v zobovju premaknejo v desno stran. Spreminjanje drže telesa vpliva na položaj mandibule in obratno, to pa lahko posledično vpliva na aktivnost mišic ter mišično nesorazmerje, ki je eden izmed glavnih dejavnikov tveganja za razvoj slabe drže. Prav tako so Yoshino in sod. (2003) dokazali, da ko premaknemo zobe na desno stran, se tudi center mase pomakne proti desni ter obratno.
Disfuknkcije temporomandibularnega sklepa so torej lahko vzrok disfunkcij vratne hrbtenice, bolečin v vratnem in ramenskem predelu, glavobolov, mišičnih spazmov ali zvonenju v ušesih. Neinvazivna metoda pri odpravljanju tovrstnih težav je tudi fizioterapija. V raziskavi Shousa in sod. (2018) so ugotavljali učinkovitost fizioterapije v primerjavi z okluzivno opornico pri rehabilitaciji disfukcij temporomandibularnega sklepa. Rezultati njihove raziskave nakazujejo, da je uporaba konzervativne fizioterapije v začetkih zdravljenja smiselna. Vaje in manualna terapija sta preprosta in varna posega, ki bi lahko bila koristna za paciente s temporomandibularnimi disfunkcijami. V obdobju šestih zaporednih tednov bi fizioterapija lahko bila boljša začetna metoda zmanjševanja bolečine in izboljšanja gibljivosti čeljusti v primerjavi z okluzivno opornico. Poleg tega fizioterapija vzdržuje funkcionalni status in kvaliteto življenja ter posledično vpliva na funkcijo vratne hrbtenice (Crăciun in sod., 2022).
Fizioterapija je učinkovita pri odpravljanju težav tako neposredno povezanih s težavami v čeljustnem predelu kot tudi s težavami z držo. Uporabljajo se tehnike kot so manipulacije mandibule in vratne hrbtenice, pasivno in aktivno raztezanje vratnih mišic, vaje za moč in koordinacijo obraznih mišic, dihanje s trebušno prepono ter korektivne vaje za držo (Crăciun in sod., 2022). Pomembno je, da se pri posturalni rehabilitaciji uporabi interdisciplinaren pristop ter sodelovanje strokovnjakov, kot so fiziatri, ortopedi, psihologi, fizioterapevti, zobozdravniki, okulisti, optometristi ter specialisti za ušesa, nos in grlo (Cuccia in Caradonna, 2009).
Literatura:
Dasgupta S, Rozario JE. Troika of Posture, Occlusion and Airway. Indian J Otolaryngol Head Neck Surg. 2020 Mar;72(1):49-54. doi: 10.1007/s12070-019-01734-7.
Cuccia A, Caradonna C. The relationship between the stomatognathic system and body posture. Clinics (Sao Paulo). 2009;64(1):61-6. doi: 10.1590/s1807-59322009000100011.
Crăciun MD, Geman O, Leuciuc FV, Holubiac IŞ, Gheorghiţă D, Filip F. Effectiveness of Physiotherapy in the Treatment of Temporomandibular Joint Dysfunction and the Relationship with Cervical Spine. Biomedicines. 2022 Nov 17;10(11):2962. doi: 10.3390/biomedicines10112962.
Shousha TM, Soliman ES, Behiry MA, The effect of a short term conservative physiotherapy versus occlusive splinting on pain and range of motion in cases of myogenic temporomandibular joint dysfunction: a randomized controlled trial, Journal of Physical Therapy Science. 2018, 30(9), 1156-1160. doi:10.1589/jpts.30.1156.
Yoshino G, Higashi K, Nakamura T. Changes in weight distribution at the feet due to occlusal supporting zone loss during clenching. Cranio. 2003 Oct;21(4):271-8. doi: 10.1080/08869634.2003.11746262.
Sakaguchi, K., Mehta, N. R., Abdallah, E. F., Forgione, A. G., Hirayama, H., Kawasaki, T., in Yokoyama, A. (2007). Examination of the Relationship Between Mandibular Position and Body Posture. CRANIO®, 25(4), 237–249. doi:10.1179/crn.2007.037
Michelotti A, Buonocore G, Farella M, Pellegrino G, Piergentili C, Altobelli S, Martina R. Postural stability and unilateral posterior crossbite: is there a relationship? Neurosci Lett. 2006 Jan 9;392(1-2):140-4. doi: 10.1016/j.neulet.2005.09.008.
Šidlauskienė M, Smailienė D, Lopatienė K, Čekanauskas E, Pribuišienė R, Šidlauskas M. Relationships between Malocclusion, Body Posture, and Nasopharyngeal Pathology in Pre-Orthodontic Children. Med Sci Monit. 2015 Jun 18;21:1765-73. doi: 10.12659/MSM.893395.
Ohlendorf D, Lehmann C, Heil D, Hörzer S, Kopp S. The impact of a total hip replacement on jaw position, upper body posture and body sway. Cranio. 2015 Apr;33(2):107-14. doi: 10.1179/2151090314Y.0000000012.
Ovsenik M in Farčnik F. (2005). Oralno zdravje ortodontskih pacientov. Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta: Katedra za čeljustno in zobno ortopedijo. Pridobljeno dne 8. 9. 2023 iz https://www.ortodontinja.si/files/vsebina/skripta_oralno_zdravje_orto_pacientov.pdf
