Avtor: Monika Kubelj
Slovenske termalne zdraviliške destinacije so dobro prepoznavne, predvsem zaradi izjemne kakovosti termalnih voda, ki imajo različne pozitivne in predvsem zdravilne učinke na telo. Ali ste vedeli, da so slovenska naravna zdravilišča med tremi najboljšimi srednjeevropskimi turističnimi destinacijami?
Vodni izviri, ki niso nižji od 20 stopinj, se po zdraviliški zdravstveni dejavnosti izkoriščajo v namene mehaničnega in termičnega delovanja. In v Sloveniji se lahko pohvalimo s celo vrsto termalnih voda. Številni termalni vrelci v Sloveniji so bili odkriti že v času Rimljanov, o njihovi blagodejnosti in tudi zdravilnih učinkih pa se lahko prepričate v številnih naravnih zdraviliščih in termalnih kopališčih, razvitih na kraju izvirov. Voda je bila dolgo časa zajeta le s plitvimi vodnjaki; večkrat so za to uporabili kletne prostore zdraviliških stavb. V takem stanju so bila zajetja naših termalnih in mineralnih vrelcev še več let po drugi svetovni vojni. Osnovne hidrogeološke raziskave so bile opravljene v Dolenjskih Toplicah, Šmarjeških Toplicah, Laškem, Rimskih Toplicah, Dobrni, Topolšici, Trbovljah, pri Podčetrtku, na Bledu, pri Pirničah in v Nuskovi. Natančneje so bili raziskani vrelci v Čateških Toplicah, Radencih in v Rogaški Slatini. Izvire termalne vode je človek koristil že zelo zgodaj, prav tako mineralne. Danes je v Sloveniji vrsta naravnih zdravilišč, ki komercialno uporabljajo termalno ali mineralno vodo tudi prek vrtanih vodnjakov. Na območju Slovenije je poznanih 28 prostoiztekajočih se naravnih termalnih in termomineralnih izvirov s temperaturo od 18 do 38 stopinj Celzija. Pojav termalnih voda je v Sloveniji vezan na globlji in ob tem najpogosteje tudi počasnejši tok podzemne vode ter na ugodne litološke in tektonske razmere, kjer izvira podzemna voda najmanj 5 stopinj Celzija toplejša od povprečne temperature okolice. Največ jih je v vzhodni Sloveniji, vendar so jih odkrili tudi v nekaterih drugih delih države, npr. v Blejskem jezeru.
Blagodejno in zdravilno hkrati
Kako torej nastane termalna voda? Vodonosnik je karbonatna kamenina (dolomit, manj apnenec), nakopičena z zalogami toplote. Voda, ki jo zadržuje nad seboj in ki je na svoji podzemski poti spremenila snovno sestavo, je zato termalna. Ker je geometrični gradient v posameznih delih Slovenije različen, je tudi temperatura termalne vode, zajete v enakih globinah, različna. V Sloveniji je veliko termalnih voda. Vsa zdravilišča jih uporabljajo pri rehabilitaciji gibalnega sistema, živčnega sistema ter stanj po poškodbah in operacijah gibalnega aparata. Termalne vode se uporabljajo tudi v športnorekreacijske namene.
Zdravilišče Laško je bilo ustanovljeno leta 1854. Naravni dejavnik je akratotermalna voda s temperaturo 32–35 stopinj Celzija. Zdravilni učinek termalne vode uspešno združujejo z različnimi gibalnimi tehnikami, ki jih izvajajo v bazenu in Hubbardovi kadi. Medicinsko dejavnost sestavljajo progami osnovnega zdravstva, diagnostike, preventive, obnovitvene rehabilitacije in zdraviliškega zdravljenja. Najobsežnejši so programi zdraviliškega zdravljenja, namenjeni osebam, ki imajo operirana gibala, degenerativna obolenja mišic in sklepov, rakava obolenja v mali medenici, nevrološka obolenja in posledice po možganski kapi. Terapija ni primerna pri poslabšanju kroničnih bolezni, nezdravljenih rakastih obolenjih, akutnih psihozah in pri visokem krvnem tlaku.
V Termah Lendava se je zgodba začela, ko so leta 1965 v Petišovcih pri odpiranju naftnega sloja v globini 822 m našli toplo vodo. Po rezultatih fizikalno-kemijskih analiz in kliničnih študij je Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo voda leta 1981 to razglasil za naravno zdravilno sredstvo. Poleg balneoterapije uporabljajo tudi vse oblike sodobne fizikalne terapije. Po fizikalnih merilih je hiperterma, saj je na izvoru temperatura vode 62 °C. Njena posebnost je visoka vsebnost parafina, kar pomeni, da je taka voda še posebej primerna za preventivo in zdravljenje bolezni gibalnega sistema.
Revma, kožne težave, gibala
Naravna faktorja v Moravskih Toplicah sta termomineralna voda in peloid iz Negovskega jezera. Voda ima pri izviru temperaturo 72 stopinj Celzija, je motnega videza, slanega okusa, rahlo diši po nafti in vsebuje v nestalni obliki prisoten prost in vezan ogljikov dioksid. Hidrogenkarbonatne hiperterme so običajno hladne, zato je voda v Moravskih Toplicah še toliko dragocenejša in redkost ne samo v Evropi. Indikacije za uporabo so degenerativni revmatizem (artroze, spondiloze in spondilartroze, lumbalne in cervikalne diskopatije s spondilogenimi sindromi), nesklepni revmatizem (humeroskapularne periartropatije, fibrofitisi), kronične vnetne revmatske bolezni (kronični vnetni revmatizem, revmatoidni artritis, ankilozirajoči spondilitis), stanja po poškodbah in operacijah lokomotornega sistema s funkcijsko prizadetostjo, kožne bolezni (psoriasis vulgaris), pljučne bolezni (kronična obstruktivna obolenja pljuč).
Odkritje vrelcev termalne vode v koritu Save leta 1797 je pomenilo začetek razvoja zdravilišča Terme Čatež. Podrobne analize termalne vode v Termah Čatež kažejo, da gre za vodo s temperaturo 41–62 stopinj Celzija in z radioaktivnostjo do 10,2 Macherjeve enote. Primerna je za bolnike z vnetnimi degenerativnimi boleznimi, degenerativnim revmatizmom in z revmatizmom mehkih tkiv, s stanji po poškodbah in operacijah gibalnega sistema ter za rehabilitacijo bolnikov z nevrološkimi boleznimi, s poškodbami, paraplegijo, tetraplegijo in tudi za rehabilitacijo bolnic po operativnem zdravljenju raka dojke.
Tu so tudi Toplice Dobrna, sicer najstarejše delujoče zdravilišče v Sloveniji, sam vrelec pa je znan že iz 12. stoletja. Termalni zdraviliški vrelec v Termah Dobrna je akratoterma s temperaturo 36 stopinj Celzija na izviru in 33 stopinj Celzija v notranjih bazenih. Ima 3,4 % plinskega CO2 in je blago radioaktivna voda (1,658 Macherjevih enot). Dolenjske Toplice pa uvrščamo med tektonske toplice. Po sestavi je termalna voda nizkomineralizirana, brez proste ogljikove kisline, kalcijevo-magnezijevega hidrokarbonatnega tipa. Zdravilišče je primerno za vnetne revmatske bolezni, degenerativne revmatske bolezni, zunajsklepne revmatske bolezni, stanja po poškodbah in operacijah na lokomotornem aparatu in ginekološke bolezni.
Analiza termalne vode iz okoliša Term Olimia, ki jo je opravil Inštitut Jožef Stefan iz Ljubljane, je pokazala, da gre za termalno vodo z blago radioaktivnostjo na osnovi radona, radija in urana. Zdravilišče je primerno za bolnike z revmatičnimi obolenji lokomotornega sistema, za stanja po poškodbah in operativnih posegih na lokomotornem sistemu s funkcijsko prizadetostjo in za nenalezljive kronične bolezni. Zelo zanimiva je pitna kura, saj so obiskovalci začeli to vodo tudi piti. Tako je po pitju atomske termalne vode opisanih več primerov ozdravitve oz. omilitve težav z želodcem.
V letošnjem letu je mogoče v slovenskih termalnih zdraviliščih opaziti nekaj novosti v smislu doživljajskega oddiha; tisto, kar je res pomembno, pa je še večji poudarek na medicinski rehabilitaciji in preventivi zdravja. Peter Kurila, dr. med., je pojasnil, da so v Termah Olimia še bolj usmerjeni v obravnavo degeneracije hrbtenice in nosilnih sklepov, osteoporozo, aterosklerozo in na zaplete sladkorne bolezni (poli nevropatija in trofični ulkusi). Almir Flisar, dr. med., je pojasnil, da v okviru zdravilišč Sava Turizma, kamor npr. spadajo Zdravilišče Radenci, Terme 3000 – Moravske Toplice, Terme Lendava in Terme Ptuj, s kombinacijo izjemnih naravnih zdravilnih dejavnikov in z najsodobnejšo opremo dosegajo odlične rezultate na področjih rehabilitacije, preventive in diagnostike.
