Slina je pomembni dejavnih prebave, encimi, ki se izločajo z žvečenjem, pa vplivajo na kasnejše telesne procese, celo na delovanje imunskega sistema. Sestavo sline pri ljudeh je spremenila večja poraba obdelanega mesa (kuhanje,pečenje) v prehrani ter razvoj poljedelstva.
Dva milijona let uživanja mesa in kuhane hrane je človeku pomagalo, da se je oddaljil od drugih velikih opic na evolucijskem drevesu. Dokazi za to so v naši slini, kaže nova raziskava Univerze v Buffalu, 15 oktobra letos objavljena v reviji Molecular Biology and Evolution.
Sprememba prehrane spremenila slino, ta pa fizionomijo človeka
Ugotovitve so bile prinesle veliko presenečenje, saj je znano, da smo ljudje gensko tesni sorodniki šimpanzov in goril. Človeška slina je bolj vodena in vsebuje drugačno mešanico beljakovin.
“Beljakovine v slini pri ljudeh in drugih primatih so spregledana žarišča evolucijske aktivnosti. Prilagoditve prehrani, ki je značilna za človeka, so povzročile očitne spremembe čeljusti in zob ter ustne mikrobiote,” je dejal dr. Stefan Ruhl, profesor ustne biologije na UB School of Dental Medicine.
Od razgradnje hrane do obrambe pred patogeni
Slina je ključni telesni izloček pri ljudeh. Pomaga pri prebavi hrane, ščiti zobno sklenino, omogoča optimalno okolje za mikrobe v ustih in tvori prvo linijo obrambe pred patogeni.
Slina ima pomembno vlogo tudi pri govoru in okusu. Vsebuje številne beljakovine, ki vsebujejo tudi namige o tem, kako se je človeštvo v svoji evoluciji oddaljilo od velikih opic.
Slina ljudi je posebna
Raziskovalci so primerjali beljakovine v slini človeka in njegovih najbližjih evolucijskih sorodnikov: goril in šimpanzova. Pregledali so tudi slino makakov, ki imajo skupnega oddaljenega prednika z ljudmi in velikimi opicami. Ugotovili so naslednje:
- Slina ljudi je bolj vodena kot slina velikih opic. Skupna vsebnost beljakovin v človeški slini je za polovico manjša kot pri šimpanzih, gorilah in malakih.
- Človeška slina bolje razgraja škroba in maščobe ter vpliva na okus – preferenco do določenih vrst hrane. Raziskovalci so pri ljudeh odkrili večje količine amilaze (encim za spreminjanje škroba v sladkorje) in ogljikove anhidraze (encim, ki sodeluje pri zaznavanju okusa), kot pri velikih opicah. V primerjavi z gorilami je slina ljudi in šimpanzov je vsebovala tudi več cinka-alfa-2-glikoproteina (beljakovine, ki pomaga pri presnovi maščob).
- Izguba poraščenosti je povzročila pomanjkanje latherina v človeški slini. Latherin, detergentu podoben protein, ki pomaga, da tekočine postanejo penaste, so našli le v slini velikih opic. Potreba po njem je pri ljudeh izzvenela.
- Vse glavne beljakovine, odkrite v človeški slini, so bile prisotne tudi v slini šimpanze in gorile. Vendar so bile ugotovljene drastične razlike v njihovi količini in strukturi.
“Vzrok je za tako velike razlike je v delovanju glikanov (zapletenih molekul sladkorja) in njihovih vezav na beljakovine,” pravi Ruhl.
Vpliv na imunski sistem
Razlike med slino ljudi in velikih opic so bile ugotovljene tudi pri beljakovinah, ki sodelujejo v obrambi proti boleznim. Slina šimpanzov, goril in makakov vsebuje več parotidnih sekretornih beljakovin kot človeška. Slina pri ljudeh in šimpanzih vsebuje tudi več komponent imunoglobulina kot slina pri gorilah. Imunoglobulin pa igra pomembno vlogo pri obrambi pred boleznijo.
“Poleg prehrane je patogeni tlak pomembna gonilna sila za evolucijsko prilagajanje,” pravi Ruhlova, in nadaljuje: “O tem, v kolikšni meri se je človeška slina prilagodila prehranskim tehnološkim (rezanje, kuhanje, pečenje… ), okoljskim in mikrobnim pritiskom, je malo znanega. Upamo, da bodo prihodnje raziskave prinesle odgovor na to.«
