Nekateri za virozami in prehladom zbolijo enkrat na leto, drugi vsak mesec. Zoper hitro spreminjajoče se rinoviruse (povzročitelje prehlada) so se doslej vse strategije, ki jih sicer uporabljamo za boj z okužbami, izkazale za neuspešne. Edino, kar v resnici pomaga, je dobro delujoč imunski sistem. Pravzaprav bi bil bolj ustrezen izraz: dobro natreniran imunski sistem.
Dobro delujoč imunski sistem z rinovirusi opravi brez naše vednosti.
Virusi hitrejši od zdravil
Prejšnji teden je novica, da so prepoznali gen za prehlad, odjeknila v strokovni javnosti. Ko so gen, ki kodira specifično beljakovino v celicah izključili, se je sposobnost virusov za razmnoževanje zmanjšala za stokrat.
Vrst virusov, ki povzročajo prehlad in okužbe zgornjih dihal, je več kot 160.
Odkrite napoveduje razvoj novih antivirusnih zdravil. Vendar se zna zgoditi, da jih bodo virusi »prehiteli po levi«. Mutirali bodo in poiskali nove poti, da se lahko razmnožujejo. Poskušali se bodo spremeniti do te mere, da bodo v gostitelju preživeli čim dlje in brez, da bi ga ubili. V tem primeru namreč uničijo tudi sebe.
Telo brez dovolj hranil je avto brez goriva
Delovanje našega telesa lahko primerjamo z delovanjem avtomobila. Tisti, ki je dobro vzdrževan, teče bolje. Ne glede na starost. Ampak – če nima goriva, ki bi ga poganjalo, še tako dobra skrb in zaščita posameznih delov ne pomaga. Telo brez dovolj hranil (vitaminov, mineralov…) je kot avto brez goriva.
Industrijska in predelana hrana ni gorivo za telo, pač pa za bolezni.
Bolj, kot se povprečna življenjska doba daljša, bolj pomembno je, da v zadnjo polovico svojega življenja vstopamo z dobro delujočim telesom. Najbolj učinkovito orodje za to (ki je hkrati tudi dolgoročno najbolj poceni), je hrana.
Krepitev prirojene imunosti
»Najboljša obramba pred okužbami je krepitev prirojene imunosti, ki se prva zoperstavi vdoru mikroorganizmov,« pojasnjuje prof. dr. Paul Clayton iz Univerze Oxford. »V nasprotju s pridobljeno imunostjo mehanizmi prirojene imunosti ne prepoznavajo vsakega posameznega antigena. Stimulirajo jih določene molekule, ki se nahajajo v celični steni številnih patogenov, med drugim tudi beta glukani. Sprožijo močan imunski odziv tako pri ljudeh kot pri živalih.«
Makrofagi imajo receptorje za beta glukane in ko jih prepoznajo, aktivirajo imunski sistem.
Miši in virusi gripe tip A
Vpliv beta glukanov na makrofage je bil in je še predmet številnih raziskav. Zanimiva je dvojno slepa randomizirana študija na miših, ki so jih izpostavili smrtonosnemu odmerku virusom gripe tipa A. Slednji pri ljudeh povzročajo epidemije. Izkazalo se je, da so beta glukani miši učinkovito zaščitili. Po dveh tednih je poginilo 15 odstotkov miši, ki so 7 dni pred okužbo prejemale po 40 µg beta glukana na dan in 80 odstotkov miši, ki so prejemale placebo.
Pripravki izpred 200 let učinkoviti tudi danes
Sirup, ki je uporaben mesec dni, potem moramo pripraviti novega, pripravimo iz pol kilograma medu, 3 velikih žlic naribanega hrena in soka iz 80 dag limon. Dobro premešamo, pustimo stati teden dni in precedimo skozi gazo. Uživamo eno žlico na dan.
Krepčilni učinek ima tudi kozarec vode z žlico domačega jabolčnega kisa in žlico medu. Pijemo zjutraj na tešče.
Za zamašen nos pomaga inhalacija kamilice in žajblja: zvrhano žlico kamilic in zvrhano žlico žajblja prelijemo z vrelo vodo, se sklonimo nad posodo, se pokrijemo čez glavo z rjuho in vsaj 5 minut vdihavamo paro: vdihnemo skozi nos, izdihnemo skozi usta. Po inhalaciji vsaj pol ure ostanemo na toplem, da se počasi ohladimo.
Pri bolečem grlu pomaga karameliziran sladkor: v kozici med mešanjem stopimo par žlic sladkorja, ga prelijemo z mlekom in takoj odstavimo. Še vročega pijemo po požirkih.
