Prehrana LCHF: Zdravje v maščobah in mesu

Avtor: R. M. Z.

Zadnje študije dokazujejo epidemične razsežnosti občutljivosti na gluten, maščobe pa oproščajo krivde za bolezni srca in ožilja.

Se prehranjujete zdravo? Ste s svojih jedilnikov črtali maščobe? Si za zajtrk namesto ocvrtega jajca privoščite zdravju prijazne žitarice? Napaka. Zadnje študije dokazujejo epidemične razsežnosti občutljivosti na gluten, maščobe pa oproščajo krivde za bolezni srca in ožilja.

Naj bo hrana tvoje zdravilo, tvoje zdravilo pa naj bo hrana. Znamenita Hipokratova misel dandanes poganja posel, v katerem se letno obrne na desetine milijonov evrov. Najbolj opevano živilo zadnjih desetletij so žitarice, za katere zadnje študije kažejo, da zaradi glutena – slednjega povezujejo s kar 55 boleznimi, še zdaleč ne spadajo na vrh prehranjevalne piramide. Najbolj na slabem glasu so živalske maščobe, ki smo jih po priporočilih prehranskih strokovnjakov skoraj črtali s svojih jedilnikov. Prehrana po načelu LCHF jim vrača položaj, ki so ga v prehrani človeka imele skozi zgodovino.

Kaj je LCHF?

LCHF (način prehranjevanja z malo žitaric ter veliko mesa in živalskih maščob) temelji na predpostavki, da so naša prebavila po zgradbi bolj kot rastlinski hrani namenjena živalski ter da je na mesu in maščobah temelječa prehrana pravzaprav tisto, na kar nas je kot optimalno pripravila evolucija. S to, po mnenju LCHF utemeljitelja dr. Westona Pricea, izvorno dieto, si vračamo dobro počutje, optimalno telesno težno ter odpravljamo tveganja za številne bolezni. Sicer nasprotna vegetarijanstvu in veganstvu ima z njima skupno to, da industrijsko pridelana in predelana živila ne spadjo na jedilnik človeka ter da so vzrok za številne degenerativne bolezni.

Prehrana po načelih LCHF na vrh prehranske piramide uvršča beljakovine in naravne maščobe. Glavnino prehrane naj sestavljajo ribe in morski sadeži, jajca, meso pašnih živali (ne industrijske reje), naravne maščobe, sadje in zelenjava. Namesto margarine priporoča maslo, žitaric in škroba naj ne bi uživali vsak dan. S kruhom, testeninami, kosmiči … namreč v naša telesa vnašamo le sladkor in škrob, ne pa nutrientov, ki jih potrebujemo za normalno delovanje telesa in dobro zdravje.

Zgodba o maščobah

Leta je veljalo, da so naravne maščobe škodljive, da se jim je treba za vsako ceno izogibati. Danes vemo, da so to izvorna hranila, ki ne povzročajo debelosti, s premajhnim vnosom pa ne zagotavljamo zadostnega vnosa v maščobah topnih vitaminov (A, D, K, E). Nasičene maščobe so nujne za pravilno delovanje jeter in imunskega sistema. V nasprotju z večkrat nasičenimi maščobami, ki prevladujejo v rastlinskih jedeh ne oksidirajo tako hitro in so stabilne tudi pri srednje visokih temperaturah. Atomi ogljika v njih so na vseh mestih popolnjeni z atomi vodika in kisika, molekule pa so ravne in se tesno prilagajajo druga drugi. V večkrat nasičenih maščobah nekaj atomov vodika manjka, zato so atomi ogljika povezani z dvojnimi vezmi, zaradi česar so njihove molekule ukrivljene in se ne morejo prilagajati druga drugi. Manjkajoče atome vodika poskušajo prevzeti od drugih molekul. Z njihovo obdelavo in predelavo (margarina, čips, industrijsko izdelano pecivo …) nastajajo maščobe z molekulami, ki so našemu metabolizmu neznane. Maščobe gradijo celično steno, in če se vanje vgradijo nenaravne maščobe, celica ne deluje več normalno.

Naravne maščobe so tudi glavni vir holesterola, za življenje nujne beljakovine, ki jo je sposobna izdelati prav vsaka celica, pri tem pa pomagajo. Če uživamo veliko holesterola, se proizvodnja v celicah zmanjšuje. S premalo holesterola se celice ne delijo in možgani ne delujejo pravilno. Sinteza vitamina D iz sončnih žarkov brez holesterola ni mogoča. Na kratko – brez holesterola ni življenja. Prehrana LCHF ga zagotavlja dovolj. 

Po knjigi A.Šupe: Resnice in laži o hrani

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj